Joma

Joma (aramejsko יומא, Dan) je peta razprava drugega dela Mišne in Talmuda z naslovom Seder Moed (Red praznikov). Razprava se ukvarja predvsem s predpisi in obredi na največji judovski praznik Jom Kipur - Spravni dan, na katerega se Judje spokorijo in odkupijo za grehe iz preteklega leta.^[1] Razprava ima osem poglavij in gemare (razlage) iz Jeruzalemskega in Babilonskega Talmuda.

1. שִׁבְעַת יָמִים (Sedem dni, osem mišen) se ukvarja s pripravo Velikega duhovnika na Jom Kipur.
2. בָּרִאשׁוֹנָה (Naprej, sedem mišen), obravnava večno jutranjo žrtev.
3. אָמַר לָהֶם הַמְּמֻנֶּה (Recite jim imenovanega, enajst mišen) se ukvarja z začetkom dnevnega dela.
4. טָרַף בַּקַּלְפִּי (Taraf Baklapi, šest mišen) se ukvarja z izbiro velikega duhovnika za bogoslužje in njegovo potrditvijo.
5. שְׁנֵי שְׂעִירֵי (Izpostavite ga, sedem mišen) se ukvarja z žganjem kadila v svetišču in krvavo daritvijo.
6. בָּא לוֹ כֹּהֵן גָּדוֹל (Je Veliki duhovnik, pet mišen) se ukvarja s koncem dnevnega dela.
7. יוֹם הַכִּיפּוּרִים (Jom Kipuir, devet mišen) razpravlja o petih zapovedih, ki jih je treba spoštovati na Jom Kipur pri pitju in prehranjevanju, pripenjanju, pranju, zapenjanju sandal in uporabi postelje. Kot je do zdaj znano, je edino poglavje v razpravi, ki opisuje Jom Kipur.

Celotna razprava vsebuje 61 mišen.

Priprave se začnejo sedem dni pred praznikom. Veliki duhovnik (Kohen Gadol) se loči od svoje žene in preseli v sobo v Drugem jeruzalemskem templju (Bet HaMikdaš), poškropljeno (očiščeno) z vodo rdeče telice, kjer preučuje zakone, povezane jomkipurskimi obredi.

Joma od drugega do sedmega poglavja obravnava predvsem vrstni red prazničnih obredov in daritev. V nekaterih izdajah obravnava tudi žrebanje obredov, ki jih bo opravil kateri duhovnik (kohanim). V nadaljevanju obravnava zakone, povezane z žrtvovanjem koze in samim potekom žrtvovanja, ki ga opravita veliki duhovnik v Najsvetejšem (Kodeš Kedošim).

Zadnje poglavje razprave obravnava pet odrekanj, ki se (še vedno) opravljajo zaradi odsotnosti templja. Od Judov se zahteva odrekanja od

• hrane in pijače,
• nošenja usnjene obutve,
• maziljenja z oljem,
• umivanja in
• vojskovanja.

Zadnje poglavje obravnava tudi kesanje.