[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Hitra cesta H3

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hitra cesta H3
Osnovni podatki
Skupna dolžina: 10,22 km
Čas izgradnje: 1981-1997
Potek
(27) Razcep Zadobrova A1
(1) BTC Leskoškova x,x km
(1A) Ljubljana-Nove Jarše x,x km
(2) Ljubljana-Tomačevo x,x km
(3) Ljubljana-Bežigrad x,x km
(4) Ljubljana-Savlje x,x km
(5) Industrijska cona Šiška x,x km
(6) Ljubljana-sever x,x km
(7) Ljubljana-Dravlje x,x km
(8) Ljubljana-Podutik x,x km
(15B) Razcep Koseze A2

Hitra cesta H3 (pogovorno severna ljubljanska obvoznica) je 10,22 km dolga štiripasovna hitra cesta, ki povezuje razcep Zadobrova na avtocesti A1 na severovzhodnem delu Ljubljane in razcep Koseze na avtocesti A2.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Hitra cesta H3 je bila zgrajena v več etapah. Kot del "zahodne ljubljanske obvoznice" je bila zgrajena od priključka s Celovško cesto do priključka Podutiška cesta v letu 1981. Naslednja etapa je bila tako imenovana črnuška vpadnica, to je danes del glavne ceste od križišča z Zasavsko cesto v Črnučah do Tomačevega ter servisna cesta do Dunajske ceste. Konec leta 1983 je bil predan prometu odsek med Dunajsko in Celovško cesto. Šele oktobra 1996 je bil nato zgrajen odsek med Šmartinsko in Dunajsko cesto s krožiščem Tomačevo. Kot zadnji je bil leta 1997 zgrajen odsek od razcepa Zadobrova do priključka Šmartinska cesta. Krožišče Tomačevo je bilo v letu 2010 rekonstruirano, razširjeno in semaforizirano zaradi priključevanja novih krakov mestnih cest in Športnega parka Stožice.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Hitra cesta H3 je ena najbolj prometnih cest v Sloveniji. Na odseku (Lj. Zadobrova - Leskovškova cesta) je bil leta 2010 povprečni letni dnevni promet (PLDP) 67.592 vozil, na odseku Dunajska– Celovška 64.192 vozil, na odseku Celovška cestaKoseze pa 57.680 vozil.[1]

Severna obvoznica med Tomačevim in Dunajsko cesto

Prečni profil znaša 26,4 metra, v tej širini so vključeni vozni, prehitevalni in odstavni pas - vsak širine po 3,5 metra na obeh smerih voziščih, robni in ločilni pas ter berme. V ločilnem pasu je betonska varnostna ograja ("New Jersey"). Hitra cesta poteka v območju drugega varstvenega pasu vodarne Hrastje (osrednje zajetje pitne vode za Ljubljano), zato je bil izveden vodotesen sistem odvodnjavanja zaradi preprečitve izlitja nevarnih snovi in s tem zaščitena podtalnica pred onesnaženjem. Hitra cesta je tudi v celoti osvetljena z javno razsvetljavo ter opremljena s spremenljivo prometno signalizacijo ("pametna cesta") vodeno iz nadzornega centra za državne ceste v Dragomlju.

Priključki

[uredi | uredi kodo]
Hitra cesta proti razcepu Zadobrova
  • Šmartinska cesta;
  • Rondo Tomačevo;
  • Ljubljana center (Dunajska);
  • Slovenčeva cesta (polovični);
  • priključek Ljubljana Savlje - industrijski;
  • Ljubljana sever (Celovška cesta);
  • Vodnikova cesta;
  • Podutiška cesta (ob izgradnji odseka A2 Šentvid-Koseze je bil rekonstruiran in prilagojen novemu razcepu Koseze).

Objekti

[uredi | uredi kodo]
  • 1 most dolžine 7,78 m;
  • 19 nadvozov v skupni dolžini 937,31 m;
  • 2 nadvoza za železnico dolžine 72,1 in 56,0 m.

Praktično po celotni dolžini so obojestransko zgrajene servisne ceste kot dostop iz priključkov na mestne ulice in obratno.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. [1] Arhivirano 2012-05-12 na Wayback Machine.. Direkcija RS za ceste.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]