Drancy
Drancy | |
---|---|
48°55′24″N 2°26′42″E / 48.92333°N 2.44500°E | |
Država | Francija |
Regija | Île-de-France |
Departma | Seine-Saint-Denis |
Okrožje | Bobigny |
Kanton | Drancy Le Bourget |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Drancy-Le Bourget |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Jean-Christophe Lagarde |
Površina 1 | 7,76 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 71.363 |
• Gostota | 9.200 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 93029 /93700 |
Nadmorska višina | 39–54 m (povp. 46 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Drancy je severovzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Seine-Saint-Denis osrednje francoske regije Île-de-France. Leta 1999 je imelo naselje 62.263 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Drancy leži 10 km severovzhodno od središča Pariza, v južnem delu ravnine Pays de France. Občina meji na jugu na Bobigny, na zahodu na La Courneuve, na severozahodu na Le Bourget, severovzhodu na Le Blanc-Mesnil in na vzhodu na Bondy.
Naselje je razdeljeno na devet četrti: Avenir Parisien (zahod), Le Petit Drancy (jug), Drancy Centre (središče), La Mare (jugovzhod), L'Économie (sever, okoli kolodvora), Paris Campagne (severozahod), La Muette (center-vzhod), Les Oiseaux (severovzhod) in Village Parisien (vzhod).
Administracija
[uredi | uredi kodo]Drancy je sedež istoimenskega kantona, v katerega je vključen južni del občine (34.736 prebivalcev), medtem ko je severni del vključen v kanton Le Bourget. Oba sta sestavna dela okrožja Bobigny.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ime naselja izhaja iz prvotnega Terentiacum (posest Terentiusa), ki se je preko srednjeveškega Derenciacuma razvil v sedanje ime.
V 17. stoletju je bil Drancy razdeljen na dve vasi: Drancy le Grand in le Petit Drancy. Okoliš Village Parisien je zgrajen na stari lokaciji zaselka Groslay, obkroženega z Bondyjskim gozdom.
Med drugo svetovno vojno je bil v Drancyju deportacijsko taborišče, kjer so bili pridržani judje, cigani in ostali, preden so jih poslali v nemška koncentracijska taborišča. Leta 1976 je bil v naselju postavljen Spomenik deportirancem kiparja Sheloma Selingerja.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- četrt Cité de la Muette, soseska iz 30. let 20. stoletja,
- Wagon-Témoin, spomenik francosko-izraelskega kiparja Sheloma Selingerja, simbol nemške okupacije četrti med drugo svetovno vojno,
- dvorec Château de Ladoucette s parkom,
- cerkev sv. Janeza
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.