Dioceza Panonija

Dioecesis Pannoniarum Dioceza Panonija
Dioceza Rimskega cesarstva
314–440. leta
Dioceze Rimskega cesarstva leta 300
Glavno mesto	Sirmium
Zgodovinsko obdobje	pozna antika
• ustanovitev	314
• ozemlje diocese zasedejo Huni	440. leta
Danes del	Avstrija  Bosna in Hercegovina  Hrvaška  Madžarska  Slovaška  Slovenija  Srbija

Dioceza Panonija (latinsko Dioecesis Pannoniarvm, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva. Sedež guvernerja (vicarius) je bil v Sirmiju.

Dioceza je bila prvotno del pretorske prefekture Italije in kasneje del pretorske prefekture Ilirik. Po delitvi Ilirika leta 379 je bila kot dioceza Ilirik ponovno priključena k prefekturi Italiji.

Bila je ena od dveh diocez v vzhodnih četrtinah tetrarhije, ki ni spadala v grški kulturni krog cesarstva (druga je bila Dakija), zato je bila po Teodozijevi smrti leta 395 prestavljena iz Vzhodnega v Zahodno cesarstvo. Teodozijeva hčerka Gala Placidija, ki je bila regentka za cesarja Valentinijana III., je leta 425 diocezo Ilirik vrnila vzhodnemu cesarju Teodoziju II.. Njena končna usoda ni povsem jasna. Panonijo so v 440. letih osvojili Huni, Dalmacija pa je ostala v Zahodnem cesarstvu približno do leta 480. Na začetku 6. stoletja je Panonijo osvojil ostrogotski kralj Italije Teodorik Veliki in morda ponovno ustanovil diocezo.

Panonija (dioceza Illyricum occidentalis) je vključevala rimske province Prva Panonija (Pannonia Prima), Panonija Valerija (Pannonia Valeria ali Valeria), Savska Panonija (Pannonia Savia ali Savia), Druga Panonija (Pannonia Secunda), Sredozemski Norik (Noricum Mediterraneum), Celinski Norik (Noricum Ripensis) in Dalmacija (Dalmatia), Sremski eksarhat, metropolije Lauriacum (Enns), Vindomana (Dunaj), Sirmium (Sremska Mitrovica), Salona (Solin), Salisburgium (Salzburg) in "locus incertus" ("neznano mesto", Miholjanec).

• Valerij Licinij (308-314)

V 9. stoletju se je Dioceza Panonija imenovalo cerkveno ozemlje nadškofa svetega Metoda.^[1]