Gram
| Gram | |
|---|---|
 Masa tega pokrovčka je približno 1 gram. | |
| Informacije o enoti | |
| Sistem enote | Izpeljana enota SI in osnovna enota CGS |
| Enota | mase |
| Simbol | g |
| Pretvorbe enote | |
| 1 g v ... | ... je enako ... |
| osnovnih enotah SI | 10−3 kilograma |
| enotah CGS | 1 gram |
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Prvotno je bil gram definiran kot "absolutna masa volumna čiste vode enakega kubu stotine metra pri temperaturi talečega ledu."[1] (pozneje pri 4 °C, temperaturi največje gostote vode).
Gram je sedaj definiran kot ena tisočina kilograma (osnovne enote SI za maso) ali 1×10−3 kg.
Poimenovanje
[uredi | uredi kodo]Kilogram je edina osnovna enota SI, ki ima standardno predpono, gram kot izpeljana enota pa je brez nje. Predpon mednarodnega sistema enot ni dovoljeno kombinirati zaporedno, zato se v tem primeru dodajajo gramu, ne osnovni enoti kilogramu, ker že ima predpono. Zaradi tega je na primer ena milijoninka kilograma 1 mg (en miligram), in ne 1 µkg (en mikrokilogram).[2]
Edina oznaka enote za gram v mednarodnem sistemu enot je »g«, ki sledi številski vrednosti s presledkom. Tako »640 g« pomeni »640 gramov«. V sistemu enot SI ni dovoljena uporaba okrajšav za gram kot so »gr« (oznaka za gran), »gm« (SI oznaka za gram-meter) ali »Gm« (SI oznaka za gigameter).[3]:C-19
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Francoska narodna konvencija je leta 1795 v reviziji metričnega sistema sprejela besedo gramme kot zamenjavo za besedo gravet, uvedeno leta 1793. Njena definicija je ostala enaka masi kubičnega centimetra vode.[4][5] Francoski gramme izvira iz latinskega pojma gramma. Ta beseda — iz grške besede γράμμα (grámma), "črka" — je v pozni antiki dobila poseben pomen "ene štiriindvajsetine unče"[6], kar je približno 1,14 sodobnega grama. Tako je pojem uporabljen v carmen de ponderibus et mensuris ("pesem o utežeh in merah") spesnjeni okrog leta 400.[a] Obstajajo dokazi, da se je grška beseda γράμμα uporabljala v enakem smislu ob približno enakem času in v tem pomenu ostala v srednjeveški grščini.[8] Pojem se ni uporabljal v srednjeveški latinščini in je bil ponovno odkrit v renesansi.[b]
Gram je bila osnovna enota mase v sistemu enot CGS. CGS je soobstajal s sistemom enot MKS, prvič predlaganem v 1901. Kilogram je nadomestil gram kot osnovna enota za maso, ko je bil sistem MKS izbran za osnovne enote SI leta 1960.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Gram je danes najbolj uporabljana enota za netekoče sestavine pri kuhanju in živilih.
Večina standardov in zakonskih predpisov za prehranske oznake na živilih zahteva, da je relativna vsebnost navedena na 100 g živila, tako da je vrednost mogoče brati tudi kot odstotek celotne teže.
Faktorji za pretvarjanje
[uredi | uredi kodo]- 1 gram (g) = 15.4323583529 granov (gr)
- 1 gran (gr) = 0.06479891 gramov (g)
- 1 avoirdupois unča (oz) = 28.349523125 gramov (g)
- 1 trojanska unča (ozt) = 31.1034768 gramov (g)
- 1 gram (g) = 5 karatov (ct)
- 1 gram (g) = 8.98755179×1013 joulov (J) (glede na E = mc²)
- 500 gramov (g) = 1 Jin v kitajskih enotah merjenja
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Datum in avtorstvo te poznolatinske didaktične pesmi sta nezanesljiva. Pripisovali so jo Priscian, a jo sedaj pripisujejo Rem(m)iusu Favinusu/Flav(in)usu.[7] Naslov pesmi se odraža v francoski frazi poids et mesures ("uteži in mere") v naslovu dekreta narodne konvencije, Décret relatif aux poids et aux mesures, ki je uvedla gram, in v imenu Generalne konference za uteži in mere, ki je odgovorna za sodobno definicijo enot metričnega sistema.
- ↑ V renesansi je bila carmen de ponderibus et mensuris sprejeta kot delo slovničarja iz 1. stoletja Remmiusa Palaemona. Leta 1528 uredil Johann Setzer iz Hagenaua, skupaj z deli Celsiusa, Prisciana in Johannesa Caesariusa.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Décret relatif aux poids et aux mesures, 1795
- ↑ »Coherent units, derived units with special names, and the SI prefixes«. SI Brochure: The International System of Units (8 izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. Pridobljeno 15. februarja 2016.
- ↑ Butcher, Tina; Cook, Steve; Crown, Linda, ur. (Oktober 2011). »Appendix C – General Tables of Units of Measurement« (PDF). Specifications, Tolerances, and Other Technical Requirements for Weighing and Measuring Devices. NIST Handbook. Zv. 44 (2012 izd.). Washington, D.C.: National Institute of Standards and Technology. ISSN 0271-4027. OCLC 58927093.
- ↑ "Décret relatif aux poids et aux mesures du 18 germinal an 3 (7 avril 1795)" [Decree of 18 Germinal, year III (April 7, 1795) regarding weights and measures]. Grandes lois de la République (in French). Digithèque de matériaux juridiques et politiques, Université de Perpignan. Pridobljeno dne 3. november 2011.
- ↑ Convention nationale, décret du 1er août 1793, ed. Duvergier, Collection complète des lois, décrets, ordonnances, règlemens avis du Conseil d'état, publiée sur les éditions officielles du Louvre, vol. 6 (2nd ed. 1834), p. 70. The metre (mètre) on which this definition depends was itself defined as the ten-millionth part of a quarter of Earth's meridian, given in traditional units as 3 pieds, 11.44 lignes (a ligne being the 12th part of an pouce(inch), or the 144th part of a pied.
- ↑ Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary s.v. "gramma", 1879
- ↑ Simon, Hornblower; Antony, Spawforth (1996). The Oxford classical dictionary (3 izd.). Oxford: Oxford University Press. ISBN 019866172X. OCLC 34284310.
- ↑ Henry George Liddell. Robert Scott. A Greek-English Lexicon (revised and augmented edition, Oxford, 1940) s.v. γράμμα, citing the 10th-century work Geoponica and a 4th-century papyrus edited in L. Mitteis, Griechische Urkunden der Papyrussammlung zu Leipzig, vol. i (1906), 62 ii 27.
