Blaye
Blaye | |
---|---|
45°7′40″N 0°39′44″W / 45.12778°N 0.66222°W | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Gironde |
Okrožje | Blaye |
Kanton | Blaye |
Interkomunaliteta | Skupnost občin kanton Blaye |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Denis Baldès |
Površina 1 | 6,42 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 4.957 |
• Gostota | 770 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 33058 /33390 |
Nadmorska višina | 0–41 m (povp. 7 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Blaye (nekdanji Blaye-et-Sainte-Luce; okcitansko Blaia, santonsko Bllaye) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde. Leta 2009 je naselje imelo 4.882 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Naselje se nahaja v pokrajini Gujeni ob desnem bregu estuarija Gironde, 49 km severno od Bordeauxa.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Blaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Berson, Campugnan, Cars, Cartelègue, Fours, Mazion, Plassac, Saint-Androny, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Paul in Saint-Seurin-de-Cursac s 14.733 prebivalci.
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Blaye, Bourg, Saint-André-de-Cubzac, Saint-Ciers-sur-Gironde in Saint-Savin s 54.136 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na ozemlju sedanjega kraja je stala antična naselbina Blavia, pristanišče galskega plemena Santones.
Po tukajšnjem izročilu naj bi v baziliki na mestu sedanje citadele bil pokopan Roland, grof Bretonske marke za časa Karla Velikega, oseba opevana v srednjeveški in renesančni književnosti. Med stoletno vojno je bil Blaye močno francosko oporišče, požgan s strani Angležov v letu 1352, pomembno vlogo pa je igral tudi v času verskih vojn.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- Vaubanova citadela iz 17. stoletja, francoski zgodovinski spomenik, uvršena med glavne Vaubanove utrdbe, največja izmed treh trdnjav, poleg nje še Fort Paté na otoku sredi reke in Fort Médoc na njenem levem bregu, ki so varovale pristanišče Bordeaux, od leta 2008 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine v sklopu Vaubanovih trdnjav. V kompleksu citadele se nahaja tudi nekdanji pavlinski samostan iz 17. in 18. stoletja.
- ostanki starokrščanske bazilike sv. Romana iz 4. stoletja, romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo (Via Turonensis),
- kapela sv. Lucije.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Măcin (Dobrudža, Romunija),
- Tàrrega (Katalonija, Španija),
- Zülpich (Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.