Bičja trstnica

Bičja trstnica
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Družina:	Acrocephalidae (trstnice);
Rod:	Acrocephalus;
Vrsta:	A. schoenobaenus;
Znanstveno ime
	Acrocephalus schoenobaenus; (Linnaeus, 1758)
	; Območje razširjenosti Gnezditveno Prelet Zimsko

Bičja trstnica (znanstveno ime Acrocephalus schoenobaenus) je ptič pevec iz družine trstnic, ki gnezdi v večjem delu severozahodne Evrazije.

Opis

Podobno kot ostali predstavniki svojega rodu ima koničasto glavo, ki se nadaljuje v dolg, oster kljun. Prepoznavna je po dolgi, svetli nadočesni progi, ki tvori kontrast s temnorjavo operjenostjo po vrhu glave in licu. Po hrbtni strani je rjava s temnejšimi progami, po trebušni pa svetla, pri odraslih brez vzorca.^[2]^[3]

Pesem je sestavljena iz kratkih melodičnih fraz, škripanja in žvižgov, včasih s posnemanjem drugih ptic. Zaporedje teh elementov je naključno.^[3]^[4]

Ekologija in razširjenost

Je pretežno žužkojed ptič; najpogosteje se prehranjuje z žuželkami in drugimi majhnimi členonožci, pa tudi polži in deževniki. Izven obdobja gnezditve predstavlja je prehrana delno tudi rastlinska, takrat lahko jé razno jagodičevje in semena. Plen lovi v gostem rastju blizu tal.^[2] Značilno za bičjo trstnico je skakanje med rastlinskimi bilkami, s katerih pobira plen, na kar se nanaša tudi vrstno ime – to je skovanka iz grških besed khoiniklos (»trst«) in baino (»hoditi«).^[4]

Gnezdo splete v gostem trstičju, najraje v bližini grmovja, v močvirjih ali ob nabrežjih, izjemoma pa tudi v sušnejših gosto poraslih območjih, kot so mejice in opuščeni sadovnjaki. Za izdelavo gnezda poskrbi samica, ki tudi vali, za zarod pa skrbita oba starša. Pari so tekom sezone monogamni, le manjši del samcev ima lahko več zarodov.^[2]^[3]

Gnezdi po vsej Evropi razen Apeninskega in Iberskega polotoka in vzhodno do reke Jenisej v Sibiriji. Vse bičje trstnice, tudi tiste s skrajnega vzhoda, se pozimi odselijo v Afriko in prezimijo južno od Sahare.^[2] Evropsko populacijo ocenjujejo na do 7,4 milijona parov, zato vrsta ne velja za ogroženo.^[1] V Sloveniji se pojavlja v nižinskih predelih ob rekah in na barjih, v pasu od Vipavske doline do Prekmurja, kjer najde ugodne habitate. Populacija je dokaj majhna zaradi redkosti pozno košenih vlažnih travnikov.^[5]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 BirdLife International (2016). »Acrocephalus schoenobaenus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22714700A87569807. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22714700A87569807.en. Pridobljeno 23. oktobra 2022.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Dyrcz, Andrzej (2020). Billerman, S.M.; Keeney, B.K.; Rodewald, P.G.; Schulenberg, T.S. (ur.). »Sedge Warbler«. Birds of the World. 1.0. Ithaca: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.sedwar1.01. Pridobljeno 23. oktobra 2022.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Mullarney, Killian; Svensson, Lars; Zetterström, Dan; Grant, Peter J. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. str. 290–291. ISBN 0-691-05053-8.
↑ ^4,0 ^4,1 Trilar, Tomi (2009). »Bičja trstnica«. Svet ptic. Zv. 15, št. 4. str. 44–45. COBISS 785397. Dokument v dLib.
↑ Tome, Davorin (2019). »Bičja trstnica«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 330–331. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: bičja trstnica.

Posnetki oglašanja bičje trstnice Xeno-canto

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[iucn-1] 1,0 ^1,1 BirdLife International (2016). »Acrocephalus schoenobaenus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22714700A87569807. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22714700A87569807.en. Pridobljeno 23. oktobra 2022.

[BoW-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Dyrcz, Andrzej (2020). Billerman, S.M.; Keeney, B.K.; Rodewald, P.G.; Schulenberg, T.S. (ur.). »Sedge Warbler«. Birds of the World. 1.0. Ithaca: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.sedwar1.01. Pridobljeno 23. oktobra 2022.

[Svensson-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Mullarney, Killian; Svensson, Lars; Zetterström, Dan; Grant, Peter J. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. str. 290–291. ISBN 0-691-05053-8.

[Trilar2009-4] 4,0 ^4,1 Trilar, Tomi (2009). »Bičja trstnica«. Svet ptic. Zv. 15, št. 4. str. 44–45. COBISS 785397. Dokument v dLib.

[5] Tome, Davorin (2019). »Bičja trstnica«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 330–331. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]