Beocija
Boeocija Περιφερειακή ενότητα Βοιωτίας | |
|---|---|
Pokrajina | |
 Občine Beocije | |
 Boeocija na karti Grčije | |
| Koordinati: 38°25′N 23°05′E / 38.417°N 23.083°E | |
| Država |  Grčija |
| Regija | Osrednja Grčija |
| Glavno mesto | Livadeia |
| Površina | |
| • Skupno | 3.211 km2 |
| Prebivalstvo (2011) | |
| • Skupno | 117.920 |
| • Gostota | 37 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+2 |
| • Poletni | UTC+3 (EEST) |
| Poštne številke | 32x xx, 190 12 |
| Področna koda | 226x0 |
| Koda ISO 3166 | GR-03 |
| Registracijske tablice | ΒΙ |
| Spletna stran | www |
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Beocija je 3170 km² velika pokrajina z okoli 120.000 prebivalci in glavnim mestom Livadeia (okoli 18.000 prebivalcev). Beocija je središče območja na katerem prideljujejo bombaž.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V Antiki je bilo v Beociji več uspešnih mest; Tebe, Tangara, Orhomen in Plateja. Okoli leta 1000 pr. n. št. so Bojčani vdrli na območje, ki ga je naseljevalo mikensko prebivalstvo. Tebe so bile že v času mikenske dobe pomembno mesto, ki ga je po legendi ustanovil kralj Kadem. Od 6. stoletja pr. n. št. je bila Beocija zvezna država 15 mest pod vodstvom Teb, v 4. stoletju pr. n. št. pa je postala pomembna politična in vojaška sila. Na prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. so njeni vojaki pomagali Makedoncem v bojih z Rimljani, leta 146 pr. n. št. pa je bila Beocija podrejena provinci Makedoniji. V zgodnjem grškem obdobju je bila Beocija kulturno pomembna, pozneje pa je pregovorno veljala za zaostalo pokrajino.
Pri Plateji je bila leta 479 pr. n. št. bitka med Perzijci in Grki. V Tangari pa je bilo središče proizvodnje antičnih glinenih figuric. Skozi stoletja mesta v Beociji počasi propadajo in v 1. stetju pr. n. št. so že vsa upostošena in zravnana z zemljo.
Krščanski zgodovinski viri navajajo, da je v Beociji v 1. stoletju umrl sveti Luka, sicer doma iz Antiohije v Siriji, ki mu pripisujejo avtorstvo Evangelija po Luku in Apostolska dela.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana, 2006
- Enciklopedija leksikonografskog zavoda, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
