Aleksandra Derganc

Aleksandra Derganc
Rojstvo	21. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (75 let) Maribor
Narodnost	slovenska
Področja	slavistika
Ustanove	Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater	Univerza v Ljubljani
Doktorski študenti	Vanda Babič, Mladen Uhlik
Poznan po	preučevanju sodobnega ruskega jezika, preučevanje glagolskega vida in dvojine

Aleksandra Derganc (rojstni priimek Šermazanova), slovenska jezikoslovka, rusistka, * 21. november 1948, Maribor.

Aleksandra Derganc je diplomirala leta 1974 iz ruščine in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti in se leta 1975 zaposlila na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF v Ljubljani. Leta 1989 je bila izvoljena za izredno in nekaj let kasneje za redno profesorico za ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Celovcu, Minsku, Moskvi in Sofiji. V raziskovalnem delu se je posvetila tipološkim pojavom v sodobnem ruskem jeziku in njegovi zgodovini; izsledke objavlja v domači in tuji strokovni literaturi. Leta 1988 je postala sourednica Literarne revije. V slovenščino je prevedla tudi nekatere tuje znanstvene jezikoslovne prispevke.^[1] Po upokojitvi je bila proglašena za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.

• Sledovi drugega južnoslovanskega vpliva v jeziku staroruskega hagiografa Epifanija Premodrega (disertacija) (COBISS)
• Uvod v besediloslovje (COBISS)
• Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenščini in lužiški srbščini (COBISS)
• Nekateri vidiki odnosov med cerkveno slovanščino in knjižno ruščino v 20. stoletju (COBISS)

• seznam slovenskih jezikoslovcev

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u