Adam Smith
Adam Smith | |
---|---|
Rojstvo | junij 1723 Kirkcaldy[d][1] |
Smrt | 17. julij 1790[2][3][…] (67 let) Edinburg[1] |
Področja | ekonomija |
Vplivi | Aristotel · Butler · Cantillon · Chydenius · Hobbes · Hume · Hutcheson · Locke · Mandeville · Petty · Quesnay |
Vplival na | Belgrano · Comte · Darwin · Engels · Friedman · George · Hayek · Hegel · Jevons · Kant · Keynes · Malthus · Chomsky · Marx · Menger · Mill · Rand · Ricardo · Semyon Desnitsky · Sen · Ustanovni očetje Združenih držav Amerike · C.D.F. Reventlow |
Podpis |
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij[5] 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Manj znano dejstvo o Smithu je, da je bil zaščitnik Henrya Moyesa, slepega otroka, in mu omogočil, da je postal eden najpomembnejših kemikov svojega časa.
Delo
[uredi | uredi kodo]Smith je bil pionir v raziskavah zgodovinskega razvoja industrije in trgovine v Evropi. Njegovo delo je omogočilo nastanek sodobne akademske discipline - ekonomije.
Bil je član Kraljeve družbe, Kraljeve družbe iz Edinburga in Kraljeve družbe umetnosti.
Neoliberalne interpretacije
[uredi | uredi kodo]Adam Smith je - predvsem s strani čikaške šole neoliberalnih zagovornikov klasičnega liberalizma in nasprotnikov Keynesianizma - predstavljan kot zagovornik brezkompromisne privatizacije, deregulacije in vere v nevidno roko, ki naj bi bila boljši gospodar narodnega bogastva kot je to lahko katerakoli državna oziroma javna uprava.
Iz neoliberalnih interpretacij pa so izpuščena opozorila Adama Smitha glede neenake pogajalske moči pri postavljanju cene mezde in kapitala, kar vodi - ob umanjkanju regulacije in ob odsotnosti moči sindikatov - v nesorazmerno zniževanje plač (mezd):
»Proti povezovanju z namenom, da bi se cena (mezde op.a.) znižala, nimamo nobenega parlamentarnega zakona; proti povezovanju z namenom, da bi se vzdignila, pa jih imamo veliko. Pri vseh takšnih sporih lahko precej dlje vztrajajo delodajalci. Zemljiški posestnik, zakupnik, lastnik manufakture, trgovec lahko večinoma živijo leto ali dve od sredstev, ki so si jih že pridobili, ne da bi zaposlili enega samega delavca. Brez službe številni delavci ne bi preživeli niti en teden, nekaj bi jih zdržalo kak mesec skoraj nobeden pa ne bi moral shajati vse leto.«[6]
Dela
[uredi | uredi kodo]- The Theory of Moral Sentiments (1759) - Teorija moralnih občutkov
- The Wealth of Nations (1776) - Bogastvo narodov (prevedel Bogdan Gradišnik, Studia Humanitatis, 2010)
- Essays on Philosophical Subjects (posthumna izdaja 1795)
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Смит Адам // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Find a Grave — 1996.
- ↑ datum krsta
- ↑ Nenavadni primer dr. Smitha in g. Adama Arhivirano 2011-08-21 na Wayback Machine., recenzija (Adam Smith: Bogastvo narodov), AirBeletrina, 23. februar 2011
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam škotskih ekonomistov
- seznam škotskih filozofov
- seznam članov Kraljeve družbe
- seznam članov Kraljeve družbe iz Edinburga
- seznam članov Kraljeve družbe umetnosti
Predhodnik: Robert Cunninghame-Grahame of Gartmore |
Rektor Univerze v Glasgowu 1787—1789 |
Naslednik: Walter Campbell of Shawfield |