Žiga Herberstein

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: pravopis. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Žiga Herberstein
Žiga Herberstein v ruski obleki
Rojstvo	23. avgust 1486[1][2] ali 1486[3] Vipava
Smrt	28. marec 1566[2] ali 1566[3] Dunaj[2][4]
Državljanstvo	Sveto rimsko cesarstvo
Alma mater	Univerza na Dunaju
Poklic	diplomat, pisatelj, zgodovinar, aristokrat
Poznan po	Moskovski zapiski
Verska opredelitev	rimskokatoliška

Baron Žiga von Herberstein (nemško Siegmund ali Sigismund von Herberstein), habsburški diplomat in potopisec * 23. avgust 1486, Vipava^[5], † 28. marec 1566, Dunaj.

Žiga Herberstein se je rodil v Vipavi na Kranjskem, ki je bila tedaj del Habsburške monarhije, očetu Leonhardu von Herberstein in materi Barbari von Lueg, sestri Erazma Predjamskega. O njegovi mladosti je malo znanega, razen tega, da se je že zgodaj naučil slovenskega jezika. To znanje je pomembno vplivalo na njegovo kasnejše življenje in delo. Herberstein si je za tajnika izbral rojaka Luko iz Dobrepolja, ki mu je bil v veliko pomoč pri pisanju.

Leta 1499 se je vpisal na Univerzo na Dunaju, kjer je študiral filozofijo in pravo. Leta 1506 je vstopil v vojsko s činom častnika in sodeloval v več spopadih proti Madžarom in Benečanom. Leta 1508 ga je cesar Maksimilijan I. Habsburški povzdignil v viteza. Leta 1515 je postal član cesarskega sveta in pričel dolgo in bleščečo diplomatsko kariero, pri kateri mu je bilo v pomoč njegovo znanje nemškega, italijanskega, slovenskega in francoskega jezika. Med letoma 1515-1553 je opravil 69 potovanj v tujino. Veliko je potoval v Švico, Dansko, Španijo, Češko in Madžarsko. V letih 1516 - 1526 je obiskoval Poljsko in Moskovsko veliko kneževino, ter postal veleposlanik pri moskovskem velikem knezu Vasiliju III Ivanoviču. Najodmevnejše je bilo leta 1541, ko je uspešno zaključil pogajanja o premirju z otomanskim sultanom Sulejmanom in dve potovanji v Moskovsko veliko kneževino. Tako je že s svojim prvim potovanjem v Moskovsko veliko kneževino leta 1516/17 Herberstein postal "strokovnjak za Vzhodno Evropo" v habsburški službi, drugo potovanje na moskovski dvor k carju Ivanu Groznem pa je opravil leta 1525/26.

Žiga Herberstein je umrl na Dunaju leta 1566 in je pokopan v tamkajšnji cerkvi sv. Mihaela (Michaelerkirche).

Leta 1549 je na Dunaju v latinščini izdal knjigo Rerum moscoviticarum commentarii (slovensko: Moskovski zapiski), eno prvih evropskih del o moskovskih razmerah in zgodovini. Prvi ponatis je bil izdan že leta 1551, nekoliko spremenjen leta 1556 in ponovno v razširjeni izdaji s strani avtorja v naslednjem letu v Baslu. Prevedena je bila v številne jezike. Italijanska verzija pod naslovom "Comentari della Moscovia et par instrumentov della Russia et delle altre cose belle et Notabile" je bila izdana leta 1550 v Benetkah. Prevod v nemščini je izšel leta 1557 na Dunaju, pod naslovom "Moscovia der Hauptstat in Reissen". John Pantaleon (1522-1595), doktor umetnosti in medicine iz Basla (Švica) je pripravil drugi nemški prevod z naslovom "Moskoviter wunderbare Historien" leta 1563. V naslednjih letih je izšla še večkrat, tudi pod naslovom "Moskovitische Chronica", med drugim je eno izdala Katarina Velika v Petersburgu leta 1795.

Njegovo drugo pomembno delo ima naslov Čudeži narave, napisal pa je tudi rodovnik svoje družine.

Po njem je poimenovana ulica v Ljubljani (za Bežigradom).

• Žiga Herberstein, e-knjiga^{[mrtva povezava]}
• Joža Glonar, Herberstein Sigismund - diplomat in zgodovinar ,
• Sandi Sitar: Žiga Herberstein, diplomat, potopisec in kartograf (1486–1566) - Odkritje Rusije,
• Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov, Ljubljana 1987
• Znameniti Slovenci/The famous Slovenian/ Založba Forma 7 /Ljubljana 2000

• Herbersteini
• seznam slovenskih popotnikov in raziskovalcev
• seznam slovenskih zgodovinarjev
• seznam slovenskih diplomatov

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Žiga Herberstein.

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Žiga Herberstein

1. ↑ Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
   d:Track:Q15975890d:Track:Q15977604
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2} Record #118710656 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
3. ↑ ^{3,0 3,1} Исаев Ю. Н. Чувашская энциклопедия — Чувашское книжное издательство, 2006. — 2567 с. — ISBN 978-5-7670-1471-2
   d:Track:Q22918706d:Track:Q4517503d:Track:Q19909792
4. ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Herberstein, Sigismund // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 8. — S. 342.
   d:Track:Q665807d:Track:Q88764506
5. ↑ Slovenska biografija s.v.