Čarostrelec

Čarostrelec (nem. Der Freischütz) je ljudska romantična opera v treh dejanjih Carla Marie von Webra. Krstna izvedba je bila leta 18. junija 1821 v Berlinu, dirigiral je skladatelj sam, v Sloveniji pa leta 1893. Libreto je napisal Friedrich Kind po zgodbi Apel in Laun iz Knjige o strahovih. Najbolj znana odlomka iz opere sta uvertura in tenorska arija Maxa. Čarostrelec je dolgo veljal za najpriljubljenejšo nemško romantično opero na Slovenskem.

• Otokar, češki grof - bariton
• Kuno, dedni knežji gozdar - bas
• Agata, njegova hči - sopran
• Ančka, mlada sorodnica - sopran
• Gašpar in Max, dva lovska pomočnika - bas in tenor
• Puščavnik, puščavnik - bas
• Samiel, črni lovec - govorna vloga
• Eremit - bas
• Kilian, bogati kmet - tenor
• štiri svatovske družice - sopran
• Družice, lovci in grofovo spremstvo, ljudstvo, muzikanti in prikazni.

Godi se na Češkem po tridesetletni vojni.

Lovec, ki hoče postati naslednik knežjega gozdarja Kuna, mora po starem običaju prestati »poskusni strel« in šele kot zmagovalec se sme poročiti z izvoljeno deklico. Mladi lovec Maks si hoče na ta način ustvariti družino z gozdarjevo hčerjo Agato. Toda na predvečer preizkušnje pri streljanju ne zmaga Maks, temveč kmet Kilian. Gašper, ki je zapisal svojo dušo vragu, da obupanemu Maksu čarobno kroglo, s katero ustreli orla z nočnega neba. Pregovori ga tudi, naj pride v Volčjo brezen, kjer bosta vlila s pomočjo divjega lovca Samiela nove čarobne krogle. Te naj pomagajo Maksu do sreče, a po Gašperjevi temni nameri naj ga uničijo.

Ančka preganja Agati, ki je v skrbeh zaradi Maksa, otožnost z veselim govorjenjem. Pri njiju se oglasi Maks, ki je na poti v Volčjo brezen, saj mora tja po lovski plen. Agata se boji zanj zaradi zloglasnega kraja, a Maks je vznemirjen zaradi skrivnosti, ki jo skriva pred njo. Končno se odtrga od deklet in se poda na usodno pot.

Gašper prikliče v Volčji brezni Samiela in mu obljubi za svojo rešitev Maksovo dušo. Nato pride Maks, ki ga niti prikazen njegove matere niti Agatina pojava ne moreta odvrniti od namena. Z Gašperjem vlijeta čarobne krogle. Šest jih bo zadelo cilj, a sedma je v oblasti vragove volje.

Maks je porabil svoje tri krogle in prosi Gašperja za nov naboj, da bi prestal preizkušnjo, a Gašper je tudi že postreljal svoje in tako ostane Maksu le še sedmi, usodni naboj, nad katerim ima sam vrag oblast.

Agata je nemirna — mučijo jo zle slutnje — a šegava Ančka jih ji prepodi z zgodbo o strahu pokojne tete. Bližajo se nevestine družice, ki ji prinesejo pomotoma namesto poročnega mrtvaški venec. Ančka popravi neljubo pomoto.

V gozdu naj se izkaže Maks s poskusnim strelom pred knezom. Toda namesto določenega cilja — belega goloba - pade Agata, a samo iz strahu; strel zadene spletkarskega Gašperja, ki umre. Maks prizna zgodbo o kroglah in ogorčeni knez ga obsodi na izgubo neveste in izgnanstvo. Stari Eremit posreduje zanj in končno je obsojen Maks pogojno na eno leto. Dejanje zaključi zahvalna pesem.

• Uvertura k operi [1]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čarostrelec.

Ta članek o umetnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u