Racconigi

Racconigi
Občina (comune)
Città di Racconigi
Trg "Carla Alberta" in mestna hiša
Racconigi Geografski položaj v Italiji
44°46′0″N 7°41′0″E / 44.76667°N 7.68333°E / 44.76667; 7.68333
Država	Italija
Dežela	Piemont
Pokrajina	Cuneo (CN)
Frazioni	Canapile, Berroni, Migliabruna, Oia, Parruccia, San Lorenzo, Streppe, Tagliata
Upravljanje
• Župan	Adriano Tosello (od 26. maja 2002)
Površina
• Skupno	48,03 km2
Nadm. višina	260 m
Prebivalstvo  (30. november 2012)
• Skupno	10 094
Demonim	Racconigesi
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	12035
Klicna koda	0172
Zavetnik	Sv. Janez Krstnik
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Racconigi je mesto in občina v Piemontu v Italiji. Nahaja se v pokrajini Cuneo, 40 km južno od Torina in 50 km severno od Cunea po železnici.

Mesto je bilo ustanovljeno v srednjem veku. Bilo je posest markizov Saluzzu, knezov Acaia ter Savoja-Carignano.

Racconigi se nahaja ob severni meji pokrajine. Meji z občinami Caramagna Piemonte, Carmagnola, Casalgrasso, Cavallerleone, Cavallermaggiore, Lombriasco, Murello, Polonghera in Sommariva del Bosco. V samo občino sodijo zaselki (frazioni) Canapile, Berroni, Migliabruna, Oia, Parruccia, San Lorenzo, Streppe in Tagliata. Racconigi ima okoli 10 094 prebivalcev.^[1]

Gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, proizvodnji mleka in mesa in industrijski obdelavi kovinskih plošč.

• Grad Racconigi: to kraljevsko prebivališče je bilo zgrajen in razširjen v obdobjih med 1570 in 19. stoletjem na osnovi starejšega gradu iz okoli leta 1000. Velik park je bil urejen v 17. stoletju, delo André le Notre, preurejen leta 1755, delo francoskega krajinarja Molarda in razširjen leta 1835. Grad je postal poletna rezidenca kralja Italije leta 1901 in del svetovne dediščine UNESCO-a letu 1997. ^[2]
• Cerkev sv. Janeza Krstnika
• Baročna cerkev sv. Domenica
• Baročna cerkev Santa Maria Maggiore
• baročna cerkev Ponzoni Nome di Gesu
• LIPU - Italijanska zveza za zaščito ptic, ustanovil jo je Centro Anatidi e Cicogne leta 1985 na veliki kmetiji v bližini gradu kot območje za ponovno uvedbo bele štorklje, ki je izumrla v Italiji kot plemenska vrsta na začetku osemnajstega stoletja. Tu je sedaj vzrejni center za različne ogrožene vrste rac, gosi in labodov, predvsem beloglave race, ki je izumrla v Italiji od leta 1976 in območje mokrišč, kjer obiskovalci lahko opazujejo ptice selivke kot je črnokrilati tekač (Himantopus himantopus), malo obročkasti močvirnik (Charadrius dubius) in črnorepi obrežni kljunač (Limosa limosa).
• Tenuta Berroni: Posestvo je bilo zgrajeno leta 1773 za plemiča De Laugierja kot počitniška hiša z lepimi vrtovi, kapelo in nekaterimi podeželskimi objekti. Bila je osamljena vila na podeželju, a popolnoma samozadostna. Notranja oprema in starinsko pohištvo so izdelali številni umetniki, ki so delali na gradu Racconigi. Danes je to zasebna posest, kot tudi lokacija za poroke, prireditve in prizorišče za snemanje filmov. ^[3]

Umberto II., zadnji italijanski kralj je bil tukaj rojen.

• Bonneville (Francija) (1990)
• Cascais (Portugalska) (2003)

Predstavnosti o temi Racconigi v Wikimedijini zbirki

• Il Castello di Racconigi (angleško)
• Centro Anatidi e Cicogne Arhivirano 2006-05-23 na Wayback Machine. (angleško)