Prisojnik

Prisojnik
Prisank
Prisojnik, pogled z Vršiča
Najvišja točka
Nadm. višina	2.547 m
Prominenca	547 m [1]
Seznam	Alpske gore 2500-2999 m
Koordinate	46°15′N 13°28′E / 46.25°N 13.46°E / 46.25; 13.46 [2]
Geografija
Prisojnik Lega v Alpah
Lega	Slovenija
Gorovje	Julijske Alpe

Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Nanjo vodi več markiranih poti ^[3]. Najlažji je južni pristop (tudi Slovenska pot) z Vršiča (1611 m), zahtevnejši je pristop po grebenu nad Prednjim oknom, prav tako z Vršiča. Južna stran gore nad Mlinarico je položnejša, preči jo tudi markirana pot na Razor (2601 m).

Zelo zahtevni pristopi so:

• Hanzova pot (pot z istim imenov vodi tudi na bližnjo Malo Mojstrovko), odprta leta 1926, poimenovana po trentarskem vodniku Ivanu Vertlju - Hanzi, z izhodiščem pri Koči na Gozdu (1226 m).
• Kopiščarjeva pot, odprta leta 1948, poimenovana po trentarskem vodniku Antonu Kravanji - Kopiščarju z izhodiščem pri Erjavčevi koči (1515 m) skozi Prednje (veliko) okno, kjer se priključi grebenski poti.^[4]
• Jubilejna pot, ki povezuje Prisojnik z Razorjem. Pot je bila odprta leta 1953 ob 60. obletnici ustanovitve SPD ^[5], vodi po vzhodnem grebenu Prisojnika in skozi Zadnje (malo) okno.

V severni steni Prisojnika je narava ustvarila podobo obraza, ki naj bi bil po legendi obraz okamenele Ajdovske deklice.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prisojnik

• Posnetek vzpona po Kopiščarjevi poti^{[mrtva povezava]}
• Prisojnik 360° na strani Posoški razgledi