Parsifal (opera)
Parsifal je ena Wagnerjevih oper, katera vsebina je povzeta po mitu o kralju Arturju in iskanju svetega grala. Je opera v treh dejanjih, katero besedilo je napisal skladatelj sam. krstna predstava je bila uprizorjena leta 1882 v Bayreuthu. Bratovščina Gralovih vitezov je zgradila trdnjavo, da bi v njej obvarovala sveto čašo, iz katere je Kristus pil pri zadnji večerji in je v njej ostalo še nekaj njegove krvi, razen tega pa še sulico, s katero mu je nek rimski vojak zadal smrtno rano. Vse to bogastvo so nekoč prinesli kralju Tinturelu v dar Kristusovi poslanci, zapustil pa ga je sinu Amfortasu, ki je sedaj bolan in star, kajti sulico, ki bi ga rešila ima sedaj Klingsor, ki mu jo je vzel iz maščevanja, ker so ga izključili iz bratovščine. Na njegovem dvoru živijo lepe čarovnice, ki vsakomur preprečijo vstop v njegov grad. Prizor se začne z jutranjo molitvijo na gozdni livadi, ko k staremu čuvaju Amfortasa pade k nogam mrtev golob. To vse prestraši, saj je v Gralovem kraljestvu prepovedano ubijati živali. Krivca hitro najdejo, to je Parsifal, ki je zrasel v gozdu in ne pozna takšnih prepovedi, ne ve kaj je dobro, slabo, za očeta in mater. Skesan zaradi svojega dejanja zlomi lok, v čemer prepozna Kundry v njem sina viteza Gamureta, čigar žena je po njegovi smrti vzela otroka v gozd, da ne bi bil izpostavljen zločinom ... Parsifal je povabljen na večerjo, a ker ne razume procesa, ko skušajo kralja ozdraviti, ga spodijo iz dvorca. Parsifal pride do dvorca, kjer bi rad dobil sveto sulico. Klindsor naroči Kundry naj se spremeni v lepo mladenko in ga uroči, a Parsifal z lahkoto premaga čuvaje in v trenutku ko ga Kundry poljubi na lice, spozna Armofortasovo trpljenje in ga sklene rešiti. Nekaj let kasneje, ga posvetijo v Gralovega viteza, ko Gurmenanz vidi, da nosi s seboj sveto puščico. Prsifal prekrsti Kundry in se dotakne Armofortasa s puščico, ki ozdravi. Parsifal odkrije Grala in njegov sveti sij obsije navzoče, celo mrtvi Titurel se dvigne v krsti, z neba prileti golob nad Parsifalovo glavo, Kundry pade mrtva na tla, Gralovi vitezi pa počastijo novega kralja. Opera se konča z naukom zmage dobrega nad zlim. do svetega grala ne more priti človek poln grehov in težkega srca, Parsifal pride do Grala zato, ker je čist in dober v srcu. Parsifal je tudi, poleg opere Rienzi, ena izmed oper, ki naj bi vplivala na Hitlerja in njegovo nacistično ideologijo. To nam kaže tudi slika, na kateri je Hitler uprizorjen z golobom nad glavo (kot Parsifal) in hkrati tudi veliko njegovih govorniških odrov, ki so bili zasnovani kot ozadja v Wagnerjevih operah.