Ogled vira Kazahstan

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Hasley‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected: .
Začetek blokiranja: 17:21, 18. december 2022
Pretek blokiranja: 17:21, 18. december 2025
Vaš trenutni IP-naslov je 62.210.136.28. Blokirani razpon je 62.210.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
{{Infopolje Država
|native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br />
|conventional_long_name = Republika Kazahstan
|common_name = Kazahstan
|common_name2 = Kazahstana
|national_motto = 
|image_flag = Flag of Kazakhstan.svg
|image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg
|image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg
|national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center>
|official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]]
|capital = [[Astana]]
|latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E
|largest_city = [[Almati]]
|demonym = Kazahstánec, Kazahstánka
|government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]]
|leader_title1 = predsednik:
|leader_title2 = predsednik vlade:
|leader_name1 = [[Kasim-Žomart Tokajev]]
|leader_name2 = [[Olžas Bektenov]] 
|area_rank = 9.
|area_km2 = 2.724.900
|percent_water = 1,7
|population_estimate = 18.448.600<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |accessdate=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live }}</ref>
|population_estimate_year = 2019
|population_estimate_rank = 63.
|population_census = 14.953.100
|population_census_year = 1999
|population_density_km2 = 7
|population_density_rank = 236.
|GDP_year = 2020
|GDP_PPP = 569,813 milijarde $
|GDP_ref = <ref name=IMF>{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=56&pr.y=6&sy=2017&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=916&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=29 January 2020}}</ref>
|GDP_PPP_rank =41.
|GDP_PPP_per_capita = 30.178 $
|GDP_PPP_per_capita_rank =53.
|GDP_nominal_rank = 
|GDP_nominal = 179,332 milijarde $
|GDP_nominal_per_capita = 9686 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]]
|sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]
|established_event1 = 1. kanat
|established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]]
|established_event2 = 2. kanat
|established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]]
|established_event3 = 3. kanat
|established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]]
|established_event4 = razglašena
|established_date4 = [[16. december|16. decembra]] [[1991]]
|established_event5 = dokončana
|established_date5 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]]
|HDI_year = 2019
|HDI = 0,817 
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref>
|HDI_rank = 50.
|Gini = 27,5 
|Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 May 2019}}</ref>
|Gini_year = 2017
|currency = [[kazahstanski tenge|tenge]]
|currency_code = KZT
|country_code = KAZ
|time_zone = Zahod/Vzhod
|utc_offset = +5/+6
|time_zone_DST = ''ne upoštevajo''
|utc_offset_DST = +5/+6
|cctld = [[.kz]]
|calling_code = 7
}}

'''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov.

Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z  Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2018 po ocenah živelo 18,3 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 6 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja.

Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in imperiji. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej svoji zgodovini.

V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so de jure vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika.

Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladujočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime.

Predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev je Nazarbajeva nasledil na mestu predsednika. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere« <ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo.

Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. Islam je vera približno 70 % prebivalstva, krščanstvo pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani.

Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY.

== Etimologija ==
Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>.  Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'.

Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kazahstana}}
[[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]]
Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref>. Živinoreja se je razvila med [[neolitik]]om, saj sta podnebje in teren regije najbolj primerna za nomadski življenjski slog.

Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]] <ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref>, poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]] <ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref>. Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana.

=== Kazaški kanat ===
{{glavni|Kazaški kanat}}
[[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]]
[[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]]
[[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kyzyl Kenš v narodnem parku  Karkarali]]
[[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju.
{|
|{{legend|#ccff99|Mladi džuz}}
|{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}}
|{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}}
|}]]
[[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]]
[[Kumani]] so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli zgodnjega 11. stoletja, kjer so se pozneje povezali s [[Kipčaki]] in ustanovili obsežno kumansko-kipčansko konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan dolgo služila kot pomembni postaji ob Svilni cesti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je resnična politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom, največjim v svetovni zgodovini, so bila ustanovljena upravna okrožja. Ta so na koncu prišla pod oblast nastajajočega Kazaškega kanata (Kazahstan).

V tem obdobju so v stepi še naprej prevladovali tradicionalno nomadsko življenje in živinorejsko gospodarstvo. V 15. stoletju se je med turškimi plemeni začela pojavljati izrazita kazaška identiteta, postopek, ki se je sredi 16. stoletja utrdil s pojavom [[kazaščina|kazaškega jezika]], kulture in gospodarstva.

Kljub temu je bila regija žarišče čedalje večjih sporov med domačimi kazaškimi emirji in sosednjimi perzijsko govorečimi ljudstvi na jugu. Na svojem vrhuncu je kanat vodil dele Ssrednje Azije in nadzoroval Kumanijo. Do začetka 17. stoletja se je Kazaški kanat boril z vplivi plemenskih rivalstev, ki so učinkovito razdelila prebivalstvo na Veliko, Srednjo in Malo hordo (''jüz'' – 'džuz'). Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda.

V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskem kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729.

Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.

=== Ruski imperij ===
{{glavni|Ruski imperij}}
[[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]]
V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan.

Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije.

Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili.

Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja.
[[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]]

Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919.

=== Sovjetska zveza ===
{{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}}
[[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]]
Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]].

Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1932–33]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada.

5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko.

Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva' <ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja.
[[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb|
Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]]

Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 % <ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>.

Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice <ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih.

Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]].

=== Neodvisnost ===
25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati.

Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo.

Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze.

== Geografija ==
{{glavni| Geografija Kazahstana}}
[[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]]
[[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]]
[[File:Astana-steppe-7748.jpg|thumb|Kazaška stepa v regiji Akmola]]
Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]).

Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspiskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij.

'''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša.

'''Srednjekazaško višavje''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m).

'''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]].

Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]].

Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan.
[[File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|thumb|left|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana]]
[[File:Eurasian steppe belt.jpg|thumb|left|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu)]]

Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], Atirau in Oskemen. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji,  majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi <ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>.

Kazahstanski teren se razprostira zahod - vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in sever - jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], reka Čarin s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]].

Kanjon Čarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Čarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}}
je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let.

=== Naravni viri ===
Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah <ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina <ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>.

Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte.

Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude.

Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov.

=== Podnebje ===
[[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]]
Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe <ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>.
{| class="wikitable sortable" style="margin:auto;"
|+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref>
|-
!Lega
!julij (°C)
!januar (°C)
|-
|[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8
|-
|[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 
|-
|[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17
|-
|[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18
|-
|[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 
|-
|[[Aktobe]] || 30 / 15 ||  −8 /−16 
|}

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
{{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}}
[[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]]
V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''Malus sieversii''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana'' <ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>.

Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argal]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji <ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>.

=== Administrativne enote ===
Kazahstan je razdeljen na štirinajst regij (kazahstansko облыстар, ''oblistar''; rusko области, ''oblasti''). Območja so razdeljena na 177 okrožij (kazahstansko аудандар, ''aýdandar''; rusko районы, ''rayony'') <ref name="OECD" >{{navedi splet|title=Kazakhstan, Unitary County|url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|publisher=www.oecd.org|accessdate=6 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|archivedate=6 February 2018}}</ref>. Okraji so nadalje razdeljeni na podeželska okrožja na najnižji ravni uprave, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez pripadajoče občinske uprave <ref name="Adilet">{{navedi splet|title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993|url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|website=Adilet|publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information|accessdate=7 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|archivedate=7 February 2018}}</ref>.

Mesta Almati in Astana imata status 'državnega pomena' in ne pripadata nobeni regiji. Mesto [[Bajkonur]] ima poseben status, saj ga do leta 2050 daje v najem Rusiji za [[kozmodrom Bajkonur]]. Junija 2018 je mesto Šimkent postalo 'mesto republiškega pomena'.

Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano.

==== Občine ====
Občine obstajajo na vsaki ravni upravne delitve v Kazahstanu. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so označena kot mestna naselja s sedežem v mestih; vsi drugi so označeni za podeželje. Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta na administrativni ravni razvrščeni kot mesti republiškega pomena, enako regiji. Na srednji ravni so mesta regionalnega pomena na upravni ravni enaka mestni četrti. Mesta teh dveh ravni so lahko razdeljena na mestna okrožja. Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena, več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij (''aul'') pa so na upravni ravni enaka ravni podeželskih okrožij.

=== Večja mesta ===
{{Largest cities
| name         = Večja mesta v Kazahstanu
| country      = Kazahstan
| stat_ref     = http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821
| list_by_pop  = 
| class        = nav
| div_name     = Regija
| div_link     =

|city_1 = Almati
|div_1 = regija Almati
|pop_1 = 1.854.656
|img_1 = View of Almaty from the hills.png

|city_2 = Astana
|div_2 = regija Astana
|pop_2 = 1.078.384
|img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg

|city_3 = Šimkent
|div_3 = regija Turkistan
|pop_3 = 1.009.086
|img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg

|city_4 = Karaganda
|div_4 = regija Karagandi
|pop_4 =  497.712
|img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg

|city_5 = Aktobe
|div_5 = regija Aktobe
|pop_5 = 487.994
|img_5 =

|city_6 = Taraz
|div_6 = regija Džambil
|pop_6 = 357.791
|img_6 = Taraz image1.jpg

|city_7 = Pavlodar
|div_7 = regija Pavlodar
|pop_7 = 333.989
|img_7 =

|city_8 = Oskemen
|div_8 = regija Vzhodni Kazahstan
|pop_8 = 331.614
|img_8 =

|city_9 = Semej
|div_9 = regija Vzhodni Kazahstan
|pop_9 = 323.138
|img_9 =

|city_10 = Atirau
|div_10 = regija Atirau
|pop_10 = 269.720
|img_10 = 
}}

== Gospodarstvo ==
[[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]]
Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom.

Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>.

Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji.

Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref>
Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref>

Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna.

Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem.
[[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]]

Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov.

Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov.

Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev.

Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>.

Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno.

Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref>

=== Kmetijstvo ===
[[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]]
Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca <ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>.

Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija.

Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii'' <ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki' <ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem.

=== Turizem ===
[[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]]
[[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]]
Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov.

Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu.

Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020 <ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>.

Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni.

Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref>

== Unescova svetovna dediščina ==
Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: 
*[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa.
*[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic.
*[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge.
* Hladne zimske puščave Turana; Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Kazakhstan}}
* [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives]
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News.
* {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}}
* [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State
* [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]].
* [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''.
* [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }}

{{Central Asia}}
{{Commonwealth_of_Independent_States}}
{{OVSE}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Evrazija]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Kazahstan| ]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]]
Predloge, uporabljene na tej strani:
Predloga:!! (uredi)
Predloga:!) (uredi)
Predloga:(! (uredi)
Predloga:Barva (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Brez preloma (uredi)
Predloga:CIA World Factbook link (uredi)
Predloga:Catalog lookup link (uredi)
Predloga:Central Asia (uredi)
Predloga:Cite CIA World Factbook (uredi)
Predloga:Cite dictionary (uredi)
Predloga:Cite encyclopedia (uredi)
Predloga:Cite journal (uredi)
Predloga:Color (uredi)
Predloga:Commons category (uredi)
Predloga:Commonwealth of Independent States (uredi)
Predloga:Coord (uredi)
Predloga:Dane (uredi)
Predloga:Error-small (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:Harvardski navedek brez oklepajev (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Harvnb (uredi)
Predloga:ISBN (uredi)
Predloga:ISO 3166 code (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:If then show (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infobox (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Država (uredi)
Predloga:Infopolje Država/styles.css (uredi)
Predloga:Infopolje Država/tabelaslik (uredi)
Predloga:Infopolje Država/večvrstic (uredi)
Predloga:Kategorija v Zbirki (uredi)
Predloga:Koord (uredi)
Predloga:Koordinate DM (uredi)
Predloga:Koordinate URL (uredi)
Predloga:Largest cities (uredi)
Predloga:Legend (uredi)
Predloga:Legenda (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Največja mesta (uredi)
Predloga:Navbox bottom (uredi)
Predloga:Navbox top (uredi)
Predloga:Navedi enciklopedijo (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Nobold (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Nowrap (uredi)
Predloga:OVSE (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Replace (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister project (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Skupnost neodvisnih držav (uredi)
Predloga:Small (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Srednja Azija (uredi)
Predloga:Str rep (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Tl (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Trim (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Yesno (uredi)
Predloga:Yesno-no (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:CIA World Factbook (uredi)
Modul:Catalog lookup link (uredi)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check isxn (uredi)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Coordinates (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Error (uredi)
Modul:Footnotes (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Footnotes/anchor id list (uredi)
Modul:Footnotes/anchor id list/data (uredi)
Modul:Footnotes/whitelist (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfoboxImage (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Math (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Navbox top and bottom (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Template wrapper (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:Yesno (uredi)
Vrnitev na Kazahstan.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Kazahstan«