Katarina Bogataj Gradišnik
Katarina Bogataj Gradišnik | |
---|---|
Rojstvo | 11. november 1933[1] (91 let) Ljubljana |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | prevajalka, literarna zgodovinarka |
Katarina Bogataj Gradišnik, slovenska prevajalka, bibliotekarka in literarna zgodovinarka,* 11. november 1933, Ljubljana.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Katarina Bogataj je obiskovala bežigrajsko gimnazijo, kjer je leta 1952 maturirala. Po opravljeni maturi je na Filozofski fakulteti v Ljubljani najprej diplomirala iz nemščine, leta 1956, dve leti kasneje iz angleščine, leta 1962 pa še iz literarne teorije. Med študijem sta bila med drugim njena profesorja tudi Anton Slodnjak in Anton Ocvirk. Leta 1988 je doktorirala iz primerjalne književnosti pri Janku Kosu na temo Sentimentalni roman in njegovi odmevi v slovenski zgodnjemeščanski prozi. Opravila je tudi dva strokovna tečaja v Nemčiji in tečaj na temo moderne angleške literature na Škotskem v Aberdeenu.
Leta 1974 se je poročila z Janezom Gradišnikom. Med letoma 1959 in 1961 je bila honorarno zaposlena v Pionirski knjižnici. Od leta 1961 in vse do upokojitve leta 1986 je bila bibliotekarka na oddelku za germanistiko, jezike in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prevajala je iz nemščine in angleščine skoraj izključno novejšo literaturo, z izjemo Hoffmannovih Pripovedk (COBISS), ki sta jih prevedla skupaj z možem. Prav tako se je ukvarjala z esejistiko in literarno zgodovino: John Galsworthy (1960), Društvo mrtvih pesnikov (1993) (COBISS), Bidermajerske prvine v dveh Stritarjevih besedilih (2001) (COBISS), Preobrazba sentimentalne dediščine ob narodotvorni vlogi slovenskega romana (2003) (COBISS). Napisala je nekaj spremnih besed k romanom iz zbirke Sto romanov (Tristram Shandy (COBISS), Stepni volk (COBISS), Groteskni ples (COBISS) in nekaterim drugim delom: Franz Kafka: Amerika (1992) (COBISS), Hermann Hesse: Potovanje v Jutrovo deželo (2006) (#full COBISS).
Nagrade
[uredi | uredi kodo]Leta 1986 je s soavtorji prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za Literarni leksikon. [2]
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Monografije
- 1984. Sentimentalni roman. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 25) (COBISS)
- 1991. Grozljivi roman. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 38) (COBISS)
- 2023. Rahločutno in grozljivo. Komparativistične razprave: Univerza v Ljubljani (Acta comparativistica Slovenica) (340 strani)
- Prevodi
- John Wyndham: Po katastrofi (1973) (The Chrysalids, 1955) (COBISS)
- Graham Greene: Izžgani (1975) (COBISS)
- Werner Heisenberg: Del in celota: pogovori v območju atomske fizike (1977) (COBISS)
- Iris Murdoch: Nepriznana roža (1977) (COBISS)
- Jost Herbig: Verižna reakcija: drama atomskih fizikov (1978) (COBISS)
- Ludwig Harig: Kar mi ne da preiti iz slepila v resnico: radijska igra (1980) (COBISS)
- L. P. Hatrley: Volčja češnja (1980) (COBISS)
- Stefan Andres: Nespametnica (1981) (COBISS)
- Gert Hofmann: Lektor v Ljubljani (1982) (COBISS)
- Gert Hofmann: Ovadba (1983) (COBISS)
- Fynn: Gospod Bog, tukaj Ana (1992) (COBISS)
- Edith Warton: Čas nedolžnosti (1995) (COBISS)
- Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča (1996) (COBISS)
- Martin Spiewak: Kampus Evropa (2000) (COBISS)
- Peter Gunther Tropper: Vetrinjsko polje: tragika in travma (2005) (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
- seznam slovenskih prevajalcev
- seznam slovenskih bibliotekarjev
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti