Ogled vira Hano (slon)

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Hasley‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected: .

Začetek blokiranja: 17:21, 18. december 2022
Pretek blokiranja: 17:21, 18. december 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 62.210.136.28. Blokirani razpon je 62.210.0.0/16.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{drugipomeni3|Hano}}
{{infopolje Izmišljena oseba
| name        = Hano
| image       = Hanno.baraballo.2.jpg
| caption     = ''The Pope’s Elephant''<br />''Der Elefant des Papstes''<br>''Papežev slon''. 
| first       = ''[[12. marec]] [[1514]]''
| last        = 
| creator     = [[Silvio Bedini|Silvio A. Bedini]]
| portrayer   = Hano
| nickname    = ''Papežev slon''
| alias       = ''Beli slon''
| species     = [[Elephas]]
| gender      = moški
| occupation  = [[ples]] in druge spretnosti
}}
'''Hano''' ('''Hanno''' ali {{jezik-la|Annone}}), * okoli [[1509]] [[Cejlon]] (sedaj [[Šrilanka]]), † [[16. junij]] [[1516]] [[Rim]], je bil bel udomačen [[slon]] doma z otoka Cejlona, last [[papež Leon X.|Leona X.]] in predmet obravnave v [[Silvio Bedini|Bedinijevi]] knjigi ''The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome''<ref>''The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome'' - ''Papežev slon; slonovo potovanje iz indijskega središča do rimskega srca''</ref>. Slon je bil darilo portugalskega kralja [[Manuel I|Manuela I]], ki je želel pridobiti papeževo naklonjenost. Heno je bil za papeža, ki je bil vajen eksotičnih živali, predragoceno darilo ter ljubljenec papeškega dvora in ljudstva, s svojimi raznovrstnimi spretnostmi je sodeloval pri vseh procesijah v Rimu.

== Zgodovina ==
[[Slika:Hanno2.jpg|sličica|180px|Sodobna upodobitev kralja [[Manuel I. Portugalski|Manuela]], kako jaha slona Hana.]]
[[Slika:Hanno.raffael.jpg|sličica|180px|[[Raffaello Santi]], okoli 1514 <br>Skica slona Hana, ljubljenca [[papež Leon X.|papeža Leona X.]]]]
[[Slika:Giulio-Romano Elephant-Hanno.jpg|sličica|180px|[[Giulio Romano]] (1499-1546), risbe z rdečim svinčnikom za upodobitev slona Hana, ki jih hranijo v [[Oxford]]u]]
[[Slika:Hanno.barabello.1.jpg|sličica|180px|Barabellov slovesen vzpon in padec - sodobna [[parodija]]]]

=== Nenavadno okostje ===

Med pripravami na [[Drugi vatikanski koncil]] so v vatikanskih Belvederskih vrtovih 1962 našli okostje, za katerega so delavci sprva menili, da gre za [[dinozavri|dinozavra]], po tem, ko se je izkazalo, da gre le za [[slon]]a, so nanj kmalu pozabili. Šele konec osemdesetih let 20. stoletja se je za zadevo pričel zanimati [[arheolog]] [[Silvio Bedini]], ameriški profesor na [[Smithsonov inštitut|Smithsonovem inštitutu]] v [[New York]]u, ko je raziskoval podzemne vatikanske predore in naletel na slonove kosti. Na podlagi svojih preučevanj je leta 1997 izdal knjigo ''Papežev slon'' (''The Pope’s Elephant''), ki so jo prevedli v številne jezike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.goodreads.com/book/show/1635428.The_Pope_s_Elephants|title= The Pope's Elephants by Silvio A. Bedini|publisher= Penguin Books |date= |accessdate=19. maj 2016|language= en}}</ref><ref>The Pope's Elephants by Silvio A. Bedini. Paperback, 320 pages. Published April 1st 2000 by Penguin Books (prvič objavljeno julija 1997). ISBN 0140288627 (ISBN13: 9780140288629). Edition Language English. Pridobljeno 19.5.2016.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.waterstonesmarketplace.com/The-Popes-Elephant-Silvio-A-Bedini/book/5234399|title=The Pope's Elephants – dosegljivi izvodi v angleščini|publisher=Penguin Books itd.|date=|accessdate=19. maj 2016|language=en|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630034139/http://www.waterstonesmarketplace.com/The-Popes-Elephant-Silvio-A-Bedini/book/5234399|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.goodreads.com/book/show/1635428.The_Pope_s_Elephants#|title= The Pope's Elephant – KOMENTARJI|publisher=Penguin Books|date=1997 |accessdate=19. maj 2016|language=en}}</ref> V knjigi pojasnjuje skrivnostno okostje, ki naj bi pripadalo slavnemu Hanu, najbolj priljubljeni živali papeža [[papež Leon X.|Leona X.]]

=== Kraljevsko darilo ===

Kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] je potreboval papeževo naklonjenost za ohranitev osvojenih področij v [[Amerika|Ameriki]] in [[Azija|Aziji]] ter varno trgovanje, ki so ga ogrožali egiptovski in turški [[Mameluki]]. V znamenje podreditve cerkveni oblasti je leta 1514 papežu poslal bogat zaklad, ki ga je spremljalo 140 odličnikov in služabnikov, ki je obsegal tkanine, [[brokat]]e, [[zlato|zlate]] predmete in [[dragulj]]e, poleg tega pa kot znamenje portugalske vseobsežnosti še številne eksotične živali, kot so [[opice]], [[papige]], [[leopard]]i, [[Perzija|perzijski]] [[konj]] in seveda najznamenitejše darilo – petletni beli slon Hano, ki so mu [[latinščina|latinsko]] rekli ''Annone''. Slon Hano je bil torej najodličnejše kraljevsko darilo za kronanje Leona X.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.linkiesta.it/it/article/2015/10/25/il-mistero-dellelefante-sepolto-sotto-al-vaticano/27909/|title= L’elefante amato dal Papa seppellito sotto al Vaticano |publisher=Dario Ronzoni|date=25. oktober 2015 |accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>

Poleg Hana je portugalski kralj papežu kako leto pozneje za njegov [[živalski vrt]] podaril tudi [[nosorog]]a, ki ga je naslikal [[Albrecht Dürer]] v znamenitem [[lesorez]]u; umetnik nikoli ni bil videl živali in jo je upodobil le po podrobnem opisu očividcev. Po enih teorijah naj bi portugalski kralj prejel ti živali v dar od [[kočin]]skega kralja, po drugih pa naj bi kralj ukazal svojemu podkralju v [[Indija|Indiji]] [[Afonso di Albuquerque|Alfonsu]], da ju ujamejo in prepeljejo v Rim.

=== Slovesen sprejem ===

Hano je dobil ime po znamenitemu [[Kartagina|kartaginskemu]] poveljniku in morjeplovcu [[Hano (kartažanski vojskovodja|Hanu]]. [[Hanibal]] je uporabil v svojem času za bojevanje tudi slone. Ladja, ki je prevažala Hana, je priplula iz [[Lizbona|Lizbone]] in izkrcala petletnega slona ob [[Tibera|Tiberinem]] ustju. Na poti do Rima so se vrstili številni radovedneži, ki so želeli za vsako ceno hoteli videti redko žival, ki je prvič stopila na [[italija]]nska tla celo tisočletje po propadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Po nekaterih podatkih naj bi zaradi ogromnega prihoda ljudi nastala velika škoda na pridelkih, v [[vinograd]]ih, sadovnjakih, do škode je prišlo tudi na vilah in hišah, kjer so gledalci z naskokom zavzemali stopnice, balkone in okna, da bi dosegali čim boljše opazovalne točke.<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.ciociari.com/Eco60/annone.htm |title= La storia di Annone, elefantino de Roma |publisher=Riccardo|date= |accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>

V [[Rim]] so končno prispeli 12. marca 1514. Slona so vodili v povorki po cestah glavnega mesta [[Papeška država|Papeške države]] med dvema kriloma navdušene množice skupaj z [[leopard]]oma, [[panter]]jem, [[papiga]]mi, redkimi [[puran]]i ter bogato okrašenimi [[Indija|indijskimi]] [[konj]]i. Hano je imel na grbi srebrno nosilnico v obliki graščine, ki je vsebovala skrinjo s kraljevskimi darovi; med drugim je nosil oblačila, okovana z biseri in dragulji, kakor tudi zlatnike, skovane posebej za to priložnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.specchioromano.it/Fondamentali/Lespigolature/2004/Novembre/La%20triste%20storia%20di%20Annone,%20l'elefante%20bianco%20di%20Leone%20X.htm|title= La triste storia di Annone, l’elefante bianco di Leone X |publisher=Cinzia Dal Maso|date=23. november 2004|accessdate=12. maj 2016}}</ref>

Papež je pričakoval prihod poslanstva v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]; ko je enkrat prispel pred njegovo obličje, je Hano trikrat pokleknil v znamenje spoštovanja, podrgnil rilec po copatih, nato pa na ukaz svojega indijskega varuha srknil vode iz golide in jo brizgnil tako proti kardinalom kot tudi proti množici.

Ladja z [[nosorog]]om, ki je odplula pozneje, je doživela brodolom v zalivu [[La Spezia|Spezie]] 1516, zato nosorog nikoli ni prispel do ljubitelja živali v Rimu.

== Rimsko življenje ==
[[Slika:Raffael.rhino.edit-1.jpg|sličica|180px|[[Raffael Santi]]: ''Ustvarjanje živali'' (izrez). Za drevesom je [[Hano]], spodaj tudi [[nosorog]], ki pa je utonil pri brodolomu]]
[[Slika:Hanno3.jpg|sličica|180px|Filomates: Slon Hano<br />[[Rim]] 1514 ([[lesorez]])]]

Slona so sprva namestili v barako na Belvedersko dvorišče, ki so ga ravno takrat gradili, nato so ga prepeljali v posebno stavbo med [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko sv. Petra]] in [[Apostolska palača|Apostolsko palačo]], blizu trga [[Borgo Sant Angelo]]. Njegov prihod so opevale pesmi in uprizarjala umetnost. [[Pasquale Malaspina|Malaspina]] je napisal o njem:

{| class="wikitable"
|-
! <div  style="text-align: center;">Elefante bianco (italijanski izvirnik)</div>
! <div  style="text-align: center;">Beli slon (slovenski prevod)</div>
|-
| <poem>
Nel Belvedere prima del grande Pastore
Venne condotto l'addestrato elefante
che danzava con tanta grazia e tanto amore
che difficilmente un uomo avrebbe potuto ballare meglio.
</poem>
| <poem>
Na Belveder pred velikega Pastirja
So pripeljali izurjenega slona,
Ki pleše tako ljubko in spretno,
Da bi ga težko kak človek prekosil.
</poem>
|}

Takratni letopisci govorijo o njem kot o izredno bistroumni živali, ki se je pogosto predstavljala s plesi, brizganjem po občinstvu z rilcem in različnimi norčijami.

Hano je takoj postal ljubljenec papeškega dvora in bil glavna osebnost pri procesijah v mestu; čuval ga je [[papeški protonotar|protonotar]] [[Giovanni Battista Branconio dell’Aquila|Branconio]]. Njegovo vzdrževanje je zneslo sto zlatnikov letno in ena glavnih nalog dveh največjih umetnikov te dobe, [[Raffaello Santi|Raffaela]] in [[Pietro Aretino|Aretina]], ki sta to nenavadno žival zelo občudovala, je bila njeno varovanje.

=== Hano na papeškem dvoru ===
Posedovanje posebnih divjih živali v [[živalski vrt|živalskem vrtu]] ni bilo po [[Evropa|evropskih]] vladarskih hišah nobena redkost, poleg tega je bil papež Leon X. navajen, da je imel okrog sebe redke živali. Njegov oče [[Lorenzo de' Medici Veličastni|Lovrenc Veličastni]] se je v [[Firenze|Firencah]] zabaval z živalsko razstavo in se je sploh rad ukvarjal z divjimi živalmi. V Vatikanu je uredil majhen živalski vrt, v katerem je držal poleg medveda in dveh dresiranih leopardov tudi [[kameleon]], ki je pri ljudeh vzbujala veliko radovednosti.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=107}}</ref>

Hano je razveseljeval ne le papeža, ampak tudi ljudstvo. Papež je v skrbi za občasne javne slonove predstave poklical njegovega indijskega skrbnika in vaditelja [[Mahut]]a, ki ga je tako dolgo vadil, da se je na njegov mig priklonil in pokleknil, škropil okrog sebe z vodo, plesal po zvokih glasbe in izvajal vsakovrstne spretnosti. Za papeža je bil Hano predragoceno kraljevsko darilo.<ref name="#3">{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=111}}</ref> Papeževo občudovanje slona se je izražalo tudi v tem, da je dovolil vernikom vstop k slonovem hlevu; radovedneži so ga trumoma obiskovali ob nedeljah in si ogledovali njegovo ohišje, kjer so lahko opazili, da se je včasih z njim igral in sprejemal njegovo vdanostno nerodnost.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=101}}</ref>

Ko si ga je papežev nečak [[Lorenzo II. de' Medici|Lorenzo]] leta 1514 hotel izposoditi za neko razstavo v Florenci, je stric to zavrnil, saj se je bal, da Hano ne bi mogel vzdržati dolgega potovanja brez zdravstvenih posledic. V svoji odklonitvi je Leon razložil, da se boji za slonove noge. Pomislil je sicer na izdelavo neke vrste čevljev, ki pa najbrž ne bi zadostovali za dolgo razdaljo.<ref name="#3"/>

Zabeležen je slavnostni sprevod za pesnika in dvorskega norca [[Giacomo Baraballo|Baraballa]], gaetskega opata, ki je bil pomembna osebnost na papeškem dvoru; s svojimi šaljivimi predelavami [[Francesco Petrarca|Petrarcovih]] verzov je redno spravljal papeža v dobro voljo in njegove goste, za kar je z veseljem prejemal visoka priznanja. Ko je prispel v Rim, da bi prejel izredno priznanje, je papež uporabil priložnost, da ga je kronal na veselici 27. septembra 1513 v posebnem obredu s pesniškim vencem. Vrhunec veselice je bil, ko so ga posadili na Hana in ga vodili naokoli po mestu. Slon je to veselico nekaj časa potrpežljivo prenašal, ko pa je množica začela oglušujoče vreščati, je to slona tako vznemirilo, da je vrgel jezdeca s sebe v reko na veliko zabavo zbrane množice. Pozneje je v zvezi s tem napisal [[Donato Poli|Poli]] posmehljiv sonet.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=115-125}}</ref>

Pri nekem drugem slonovem nastopanju pa je prišlo do usodne nesreče. [[Giuliano II. de’ Medici|Giuliano de’ Medici]] se je 25. januarja 1515 poročil s Filiberto Savojsko, hčerko pokojnega [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika Francoskega]] in so ga marca pričakovali skupaj z njegovo soprogo tudi v Rimu. Za njegov sprejem ni bila okrašena z zmagoslavnimi slavoloki le pot, temveč so mu poslali naproti množico plemičev, kakor tudi Hanota, ki je nosil stolp, v katerem so sedeli oboroženi strelci. Pozdravni streli in hrumenje množice je slona hudo prestrašilo, zaradi česar je ob obračanju stolp padel proti [[Tibera|Tiberi]]. Ob tem so se prestrašili konji, ki so poteptali nekaj bežečih ljudi; po uradnem poročilu je bilo kar trinajst mrtvih in precej ranjenih.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=135}}</ref>

=== Uspešno poslanstvo ===
Portugalski kralj, ki je vedel za papeževo zanimanje za redke in nenavadne zverine, si je s svojim darilom pridobil Levovo naklonjenost. Poslanstvo je, zlasti po zaslugi svojega nenavadnega voditelja, doseglo popoln uspeh. Papež je izpolnil vse zahteve in prošnje kralja Manuela. Portugalski poslanci, dostojanstveniki in njihovi spremljevalci so bili odlikovani z visokimi častmi in so dobili bogate darove. Papež je bil tako zadovoljen s svojim »posrednikom«, da je dovolil prosto vstopnino v vsa rimska gledališča za vse [[Portugalci|Portugalce]] za ves čas njihovega bivanja v Rimu. S to predpravico so se posluževali obilno tudi mnogi [[Rimljani]], ki so se predstavljali za »Portugalce«. Znamenit je postal izrek:
{| class="wikitable"
|-
! <div  style="text-align: center;">»Portoghese« (italijanski izvirnik – rimsko narečje)</div>
! <div  style="text-align: center;">»Portugalec« (slovenski prevod)</div>
|-
| <poem>
»Oste io nun te pago gnente;
che so’ portoghese, nun se sente?«
</poem>
| <poem>
»Gostilničar, jaz ti ne bom nič plačal;
ali se ne čuti, da sem Portugalec?«
</poem>
|}

Od tega dogodka naprej je rimsko ljudstvo označevalo za »portugalce« tiste ljudi, ki so z goljufijo izborili vstop brez plačila za vstopnino.<ref name="#4">{{navedi splet|url=http://www.ciociari.com/Eco60/annone.htm|title= La storia di Annone, elefantino de Roma |publisher=Riccardo|date= |accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>

== Pogin in spomin ==
[[Slika:Hanno.Epitaph.jpg|sličica|180px|Hanov [[epitaf]] z napisom; ([[Franciso Orlando|Orlando]], 1538, po Rafaelovi risbi)]]
[[Slika:Roma Elephant Obelisk 2007-05-19 13-51-58 BW.jpg|sličica|180px|Berninijev načrt je uresničil njegov učenec [[Ercole Ferrata|Ferrata]]; postavljen je bil 11. julija 1667]]
[[Slika:Achille-Pinelli Minerva-Roma.jpg|sličica|180px|[[Achille Pinelli|Pinelli]] (1809-1841): ''[[Piazza della Minerva]] v [[Rim]]u v 19. stoletju'' ([[akvarel]])]]

=== Smrt ===
V letu 1516 je nepričakovano umrl Leonov brat Giuliano, sam Leon pa je preboleval okužbo. Neki vedeževalni menih je njemu in njegovi živali napovedal skorajšnjo smrt.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=170s}}</ref> Na začetku junija je Hano hudo zbolel z dihalno stisko in krči. Papež Leon mu je poslal svojega osebnega zdravnika, ki je ugotovil [[angina pectoris|angino pectoris]], tj. bolečino srčnega izvora zaradi obolelih koronarnih žil. Žival je trpela tudi za zaprtjem in zdravniki so po tedanji navadi začeli zdraviti z odvajalom, ki so mu primešali glede na slonovo velikost tudi velike količine zlata v prahu. Zdravljenje ni imelo učinkov, temveč je tako povečalo pritisk na prebavila, da je žival poginila 8. junija 1516 ob navzočnosti samega papeža. Slona so pokopali na Belvederskem trgu.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=176s}}</ref>

=== Spomini ===
Skozi dve leti je torej Hano privlačeval množice na rimskih slovesnostih, povorkah in zabavah ter je bil izredno priljubljen. Za njim je ostalo več spominov:
# Leon X. je zaprosil [[Raffaello Santi|Rafaela]], naj nariše slončka. Veliki slikar ni odšel osebno, ampak je poslal [[Giulio Romano|Romana]], ki je z rdečim svinčnikom narisal štiri čudovite risbe, ki jih danes hranijo v [[Oxford]]u.<ref name="#2"/>
# [[Papež Leon X.|Papež Lev X.]] je naročil pri Rafaelu tudi ''slonovo zidno sliko v naravni velikosti'' pri vhodu v [[Vatikan]], ki je propadla pri graditvi Berninijevega stebrišča za [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg sv. Petra]].
# Danes si lahko ogledamo Hana v okrasih rimskih vil in palač, kakor na primer ob vhodu v [[Palazzo Massimo alle Colonne]], na [[Giulio Romano|Romanovem]] vrtnem vodometu [[Villa Medici|Medičejske vile]] – in drugod.<ref>{{navedi splet|url=http://itinera-barbarae.over-blog.it/article-un-elefante-in-vaticano-67090213.html |title=Un elefante in Vaticano|publisher=Grayscale|date=2014|accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>
# ''Leseni [[mozaik]]'' oziroma ''([[intarzija]], zlagalnica)'' na vratih med [[Stanza della Segnatura]] ter [[Stanza del Incendio del Borgo]].
# Na ''tapiseriji ''[[Češčenje Modrih]]'', ki je del »novošolske« vrste slik v [[Stanza degli Arrazzi]].
# Na ''dveh freskah v [[Raffaello Santi|Rafaelovih]] sobanah'' v [[Apostolska palača|Apostolski palači]].
# ''Berninijev slon'' na Minervinem trgu; večinoma ga povezujejo z ljubkim Hanom. Čeprav je morebiti Berninija prevzela pojava ''papeškega slona'', ga je nedvomno navdihnila rokopisna povest dominikanca [[Francesco Colonna|Frančiška Colonna]]; to nejasno besedilo podrobno opisuje sanje glavnih oseb: ena od njih je slon, ki nosi na svojem hrbtu obelisk.
# Hanova smrt 1516 je pomenila hud udarec in pretres; po dneh zaprtja so mu dajali odvajalo pomešano s kilogramom zlatega prahu, kar ga je pravzaprav zastrupilo. Leon je bil tako potrt zaradi Hanove smrti, da ga je hotel pokopati pri svojem stanovanju v Vatikanu, pod Belvederskim dvoriščem. Ko so leta 1962 za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]] urejevali novo ogrevanje, so izkopali posamezne slonove kosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eyesofrome.com/curiosities/the-popes-elephant|title=The Pope's Elephant|publisher=Katie Farrar|date=2013|accessdate=16. maj 2016|language=en|archive-date=2016-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523232001/http://www.eyesofrome.com/curiosities/the-popes-elephant|url-status=dead}}</ref>
# Barballovo pesniško polomijo je ovekovečil [[Raffaello Santi|Rafaelo]] na dveh intarzijah na vratih med ''Stanza di Eliodoro'' ter ''Segnatura'', a izvedel [[Giovanni da Udine]] (Janez Videmski).
# Za ''Vrtni vodomet'' pri [[Villa Madama]] na [[Monte Mario]] je napravil marmornato slonovo glavo z rilcem, ki brizga vodo iz rilca, [[Antonio da Sangallo mlajši|Sangallo Mlajši]].<ref>{{navedi splet|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/11/05/elefante-star-alla-corte-di-leone.html?refresh_ce|title= Elefante, star alla corte di Leone X|publisher=Claudio Rendina|date=5. november 2000|accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>
# Končno si lahko ogledamo, v ''metopi'' pod ložo [[Palazzo Baldassini]] v [[Rim]]u, upodobitev slona Hana, ki je takoj po prihodu v Rim postal slaven.<ref>{{navedi splet|url=http://itinera-barbarae.over-blog.it/article-un-elefante-in-vaticano-67090213.html|title= Un elefante in Vaticano |publisher=Itinera Barbarae|date=2014|accessdate=12. maj 2016|language=it}}</ref>

==== Obelisk na rimskem trgu ====
V srcu Rima, ravno na hrbtu [[Panteon]]a, se nahaja Minervin trg, kjer stoji znameniti obelisk, povzdignjen na slonu, delo [[Gian Lorenzo Bernin|Berninija]]. Ime trga izvira od velikega poganskega templja, posvečenega boginji [[Minerva (mitologija)|Minervi]], ki je bila za Rimljane boginja umetnosti in obrti, postavil pa ga je cesar [[Domicijan]] znotraj velikega stebrišča ''Septa Julia'', ki ga je uresničil [[Julij Cezar]]. Na ta antični tempelj spominja tudi naslov tukaj stoječe cerkve, ki jo imenujejo ravno ''Santa Maria sopra Minerva'', tj. ''Sveta Marija nad Minervo''; njen nastanek sega v 8. stoletje. Okoli leta 1200 so cerkev razširili in napravili veličastno pročelje, ki so ga v 17. stoletju zamenjali z današnjim, preprostejšim.

Minervin trg je postal slaven prav po omenjenem obelisku, ki stoji na sredi; napravljen je iz rdečega granita, visok 5,47 m, ter je eden izmed dvajsetih ohranjenih obeliskov, ki so prispeli v Rim v [[Rimsko cesarstvo|cesarskem obdobju]], ko je bil tudi [[Egipt]] le ena od rimskih pokrajin. Prvotno ga je postavil faraon [[Afrej]]<ref>''Afrej'' = ''Apries'', [[hebrejščina|hebrejsko]] ''Hofra''; poznan je tudi kot ''Vahibre Haibre'', [[grščina|grško]] ''Ουαφρης'' oziroma ''Vafres''. On je kot staroegiptovski [[faraon]] in četrti vladar 26. saitske dinastije vladal 589-570 pr. n. št.</ref> v [[Egipt|staroegiptovskem]] mestu [[Sais]]u<ref>Sais (danes: [[Sa al Hajar]]) je mesto v Nilovi delti</ref> v [[Nilova delta|Nilovi delti]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.annazelli.com/obelisco-della-minerva-piazza-santa-maria-sopra-minerva-(obelischi-di-roma).htm|title=Obelisco della Minerva piazza Santa Maria sopra Minerva (Roma)|publisher=Annazelli|date=|accessdate=15. maj 2016|language=it|archive-date=2016-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160721225118/http://www.annazelli.com/obelisco-della-minerva-piazza-santa-maria-sopra-minerva-(obelischi-di-roma).htm|url-status=dead}}</ref>; [[hieroglif]]i vklesani na njem vsebujejo ime tega faraona in omenjenega mesta skupaj z bogovoma [[Atum]]om in [[Neit]]o. V Rimu so ga najprej postavili blizu ''Iseo Campense'', kjer je bil tudi gaj posvečen egiptovski boginji [[Izida|Izidi]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripstips.it/piazza-della-minerva-e-il-suo-pulcino-la-trasformazione-del-nome-da-elefantino-a-pulcino-ecco-il-perche/|title= Piazza della Minerva e il suo Pulcino: la trasformazione del nome da Elefantino a Pulcino; ecco il perché!|publisher=Trips Tips|date=16. april 2015|accessdate=15. maj 2016|language=it}}</ref>

1667 je [[papež Aleksander VII.]] – ki je izhajal iz družine [[Chigi]] – hotel urediti in postaviti [[obelisk]], ki so ga našli pred dvema letoma na [[dominikanci|dominikanskem]] vrtu blizu omenjene cerkve. [[Dominikanci|Dominikanski]] [[arhitekt]] [[Domenico Paglia|Paglia]] mu je predložil načrt, ki je predstavljal obelisk, stoječ na osnovi s šestimi griči (simbol rodbine Chigi) s psom v vsakem kotu <ref>pes je simbol dominikancev, po latinskem: ‘Domini canes’ = ‘Gospodovi psi’ – tj ‘zvesti čuvaji svete vere’</ref>. Papež z načrtom ni bil zadovoljen in je zadevo zaupal [[Gian Lorenzo Bernini|Berniniju]]. Veliki kipar je v spomin na znamenitega Hana postavil za osnovo slona. Papež je odobril načrt, dominikanci pa so temu ugovarjali, saj naj bi votel slon podlegel teži obeliska. Umetnik je vztrajal pri svojem, ker je že imel izkušnje s podobnimi izvedbami, moral pa je popustiti toliko, da je vstavil napolnjeno kocko, kar je »odebelilo« slona. Domišljavemu Pagliu pa je nič manj domišljavi Bernini odgovoril s tem, da slon patrovemu samostanu in cerkvi kaže zadnjico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.romaspqr.it/ROMA/Obelischi/Obelisco_Minerveo.htm|title=Obelisco Minerveo|publisher=Roma SPQR|date= |accessdate=16. maj 2016|language=it}}</ref>

Sam papež je tudi določil napise na vseh štirih stranicah podstavka. Eden od njih razlaga upodobitev slona:
{|
! width=33% | <div  style="text-align: center;">italijansko besedilo</div>
! width=33% | <div  style="text-align: center;">slovenski prevod</div>
|-
| valign=top | <blockquote>»Oh tu che vedi qui, portato da un Elefante (il più forte degli animali) i geroglifici del saggio Egitto, capisci l'avvertimento: c'è bisogno di una mente forte per sostenere la solida Conoscenza«.</blockquote>
| valign=top | <blockquote>''Oh ti, ki vidiš tukaj hieroglife pametnega Egipta, ki jih nosi [[slon]] (najmočnejša med živalmi), razumi opozorilo: potreben je močan razum, da more nositi temeljito vednost.''
</blockquote>
|}

11. julija 1667 je [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]] – dal postaviti omenjeni spomenik sredi Minervinega trga; izdelal ga je Berninijev učenec [[Ercole Ferrata|Ferrata]].<ref>Ercole Ferrata (1610-1686) je bil eden največjih [[barok|baročnih]] kiparjev</ref> Temu kiparskemu dragulju so Rimljani dali šaljivo in srčkano ime ‘’porcino della Minerva’’<ref>''porcino della Minerva'' = ''Minervin prašiček''</ref>, kar so sčasoma pretvorili v ''pulcino della Minerva''<ref>''pulcino della Minerva'' = ''Minervino pišče''</ref> - kar pa seveda nima s slonom ničesar skupnega. Sam obelisk je torej visok 5,47 m, skupaj s slonom in podstavkom pa meri 12,69 m.<ref name="#4"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.romaspqr.it/ROMA/Obelischi/Obelisco_Minerveo.htm|title=Obelisco Minerveo|publisher=RomaSPQR.it|date= |accessdate=16. maj 2016|language=it}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.jobike.it/forum/pop_printer_friendly.asp?TOPIC_ID=26989 |title= La trionfale ambasciata dell'elefante Annone|publisher= Indipendente Biciclette Elettriche, Pieghevoli e Utility|date= |accessdate=15. maj 2016|language=it}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://viaggimarilore.wordpress.com/2013/06/03/che-ci-fa-un-elefante-a-roma/|title= Che ci fa un elefante a Roma?|publisher=viaggimarilore|date= |accessdate=15. maj 2016|language=it}}</ref>

== Dokumentiranje slonovega življenja ==
1997 je torej [[Silvio Bedini]] napisal knjigo - [[uspešnica|uspešnico]] z naslovom ''Papežev slon'', v kateri opisuje strastno vnemo [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] nad slončkom, ki mu ga je podaril portugalski cesar: zgodba, ki se zdi kot roman; vendar je zelo malo sad domišljije, saj izhaja iz zahtevnih raziskav po [[arhiv]]ih [[Vatikan]]a, [[Serenissima|Serenissime]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Iz današnje zgodovinske razdalje nam kaže papeža kot simpatičnega ljubitelja živali, Hana pa kot ljubko eksotično zanimivost, ki je bila najmanj kriva za razcep v krščanstvu, ki ga je začela [[reformacija]], saj je to široko gibanje imelo glavne vzvode drugod.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hora.it/La%20voce%20di%20HORA/rivista24/articolo99r24/articolo99r24.htm |title= Antonio Lenner: Un ricordo di Silvio Bedini |publisher= Rivista »La voce di hora« nr.24|date=junij 2008 |accessdate=20. maj 2016}}</ref> Po nekaterih teorijah naj bi namreč postal v času [[reformacija|reformacije]] eden od simbolov podkupovanja, lahkoživosti in oblastnosti takratnega [[renesansa|renesančnega]] papeškega dvora v začetku 16. stoletja.<ref name="#1"/>

== Slikovna zbirka ==
<gallery>
 Palazzo vecchio, baccio bandinelli e vincenzo de' rossi, leone X, 02.JPG| [[Baccio Bandinelli]], ''Leon X.'', Salone dei Cinquecento, [[Palača Vecchio]], [[Firence]]
 Manuel I1.jpg|Kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel Portugalski]]<ref>Kralj Manuel I. Portugalski na svetlobnem drobnopisu v knjigi ''Livro 1 de Além Douro'' iz ''Leitura Nova'' (narisano okoli 1520).</ref>
 Hanno.cunha.edit-1.jpg|[[Tristão da Cunha]], zadaj Hano. Klobuk obložen z biseri in dragulji ter dragocena veriga z dragulji sta sodila k državni obleki, ki jo je Kunha nosil pri slavnostnem sprevodu v Rimu 1514.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Bedini|title=Der Elefant des Papstes|page=60. 66.}}</ref> Bakrorez, Basel 1575
 Zama.jpg|Najprej so pripisovali [[Raffael Santi|Rafaelu]]; danes menijo, da ga je narisal [[Giulio Romano]]. Levo je stolp z osebama malo preden se je prevrnil v Tibero.
 Bernini Minerva-Hanno.jpg|[[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] (1598-1680) <br/>Načrti za spomenik na Tgu Minerva (''Piazza della Minerva'') v [[Rim]]u
 Bernini Minerva-Hanno-elephant.jpg|Bernini (1598-1680) <br/>Načrt za spomenik na Trgu Minerva z velikim slonom Hanom
 Pag02annone.jpg|Obeliks na Trgu Minerva na bakrorezu iz 1840 (zadaj kupola  [[Panteon, Rim|Panteona]])
 Obelisc Hanno-Minerva.jpg| [[Obelisk]] na Trgu Minerva pred [[Santa Maria sopra Minerva]] v Rimu s Hanovim [[kip]]om 
 Minerva-horses-elephant.jpg|Trg Minerva v Rimu, [[19. stoletje]]
</gallery>

== Glej tudi ==

* [[beli sloni]]
* [[znameniti sloni]]
* [[Abul-Abbas]]
* [[Albrecht Dürer]]
* [[Michelangelo Buonarotti]]
* [[seznam papežev]]
* [[Manuel I. Portugalski]]

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Viri ==
;{{ikona en}}
* Silvio Anthony Bedini: ‘’The Pope's Elephant: An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome’’. Penguin Books, 302 str., New York-London 2000.
* Silvio A. Bedini: ''The Pope’s Elephant''. Carcanet, Manchester 1997, ISBN 1-85754-277-0
;{{ikona it}}
* Silvano A. Bedini, ''L'elefante del Papa'', Carcanet Press, 1997, ISBN 1-85754-277-0
;{{ikona de}}
* Silvio A. Bedini: ''Der Elefant des Papstes''. Klett Cotta, Stuttgart 2006, ISBN 3-608-94025-1, [http://hsozkult.geschichte.hu-berlin.de/rezensionen/type=rezbuecher&id=8795 Rezension (=ocena)]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Hanno}}

;{{ikona en}}
* [http://www.elephant.se/database2.php?elephant_id=1815 Hanno (Annone) at Pope Leo X (Giovanni di Lorenzo de Medici)]
* [http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/03612759.2001.10525778?journalCode=vhis20 The Pope's Elephant: An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome. Bedini, Silvio A.: New York: Penguin Books, 302 pp., Publication Date: April 2000]
* [https://churchpop.com/2015/12/08/pope-leo-xs-pet-elephant-helped-sparked-reformation/ How Pope Leo X’s Pet Elephant Helped Spark the Reformation]
;{{ikona de}}
* [http://www.br.de/radio/bayern2/wissen/kalenderblatt/1903-hanno-elefant-leo-x100.html 19. März 1514: Papst Leo X. bekommt Elefant Hanno geschenkt]
;{{ikona it}}
* [http://www.ciociari.com/Eco60/annone.htm Riccardo: La storia di Annone, elefantino de Roma]
* [http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/11/05/elefante-star-alla-corte-di-leone.html Claudio Rendina: Elefante, star alla corte di Leone X]
* [http://www.jobike.it/forum/pop_printer_friendly.asp?TOPIC_ID=26989 Forum Indipendente Biciclette Elettriche, Pieghevoli e Utility: La trionfale ambasciata dell'elefante Annone” (slike in besedilo)]
* [http://www.tripstips.it/piazza-della-minerva-e-il-suo-pulcino-la-trasformazione-del-nome-da-elefantino-a-pulcino-ecco-il-perche/ Piazza della Minerva e il suo Pulcino: la trasformazione del nome da Elefantino a Pulcino; ecco il perché!]
* [https://viaggimarilore.wordpress.com/2013/06/03/che-ci-fa-un-elefante-a-roma/ Che ci fa un elefante a Roma?]
* [http://www.annazelli.com/obelisco-della-minerva-piazza-santa-maria-sopra-minerva-(obelischi-di-roma).htm Obelisco della Minerva piazza Santa Maria sopra Minerva (Roma)]
* [http://www.specchioromano.it/Fondamentali/Lespigolature/2004/Novembre/La%20triste%20storia%20di%20Annone,%20l'elefante%20bianco%20di%20Leone%20X.htm La triste storia di Annone, l’elefante bianco di Leone X di Cinzia Dal Maso, 23 novembre 2004]
* [http://www.romaspqr.it/ROMA/Obelischi/Obelisco_Minerveo.htm Obelisco Minerveo]
;{{ikona ru}}
* [http://spratto.livejournal.com/6180.html?thread=55076 Roma Spratto: Обелиск Минервы, Рим (Obelisco della Minerva, Roma). История одной скульптуры]

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1509]]
[[Kategorija:Umrli leta 1516]]
[[Kategorija:Papež Leon X.]]
[[Kategorija:Znamenite živali]]
[[Kategorija:Sloni]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Basepage subpage (uredi)
Predloga:Brez preloma (uredi)
Predloga:Category handler (uredi)
Predloga:Drugipomeni (uredi)
Predloga:Drugipomeni3 (uredi)
Predloga:If pagename (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Ifeq (uredi)
Predloga:Ikona de (uredi)
Predloga:Ikona en (uredi)
Predloga:Ikona it (uredi)
Predloga:Ikona jezika (uredi)
Predloga:Ikona ru (uredi)
Predloga:In lang (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Izmišljena oseba (uredi)
Predloga:Jezik-la (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Namespace detect (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Nowrap (uredi)
Predloga:Osnovnastran podstran (uredi)
Predloga:P1 (uredi)
Predloga:PAGENAMEBASE (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Sec link/normal link (uredi)
Predloga:Sec link/text (uredi)
Predloga:Sec link auto (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/blacklist (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/numbered (uredi)
Predloga:V jeziku (uredi)
Predloga:Zbirka (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Zgornja ikona (uredi)
Predloga:Zvezdica (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Format link (uredi)
Modul:Hatnote (uredi)
Modul:Hatnote/styles.css (uredi)
Modul:Hatnote list (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:In lang (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana languages translation (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Namespace detect (uredi)
Modul:Namespace detect/config (uredi)
Modul:Namespace detect/data (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:Other uses (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Hano (slon).

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Hano_(slon)«