Maninščina
| Maninščina | |
|---|---|
| Malinke | |
| Maninkakan ߡߊ߬ߣߌ߲߬ߞߊ߬ߞߊ߲ | |
| Materni jezik |  Gvineja Mali Liberija Senegal Sierra Leone Slonokoščena obala |
| Etničnost | ljudstvo Mandinka |
Št. maternih govorcev | 4,599 milijona (2012–2021)[1] |
Niger–Kongo ?
| |
| Pisava | nko, latinica |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Gvineja, Mali |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | Različno: mku – konjanščina emk – vzhodna maninščina msc – sankarska maninščina mzj – manjanščina (Liberija) jod – vojenščina (Odienné Jula) jud – voroduščina kfo – koroščina (Koro Jula) kga – kojaščina (Koyaga Jula) mxx – mahujščina (Mawukakan) |
| Glottolog | mane1267 Manenkanmani1303 Maninka–Mori |
| ELP | Koro (Cote d'Ivoire) |
Maninščina, znana tudi kot malinščina ali natančneje vzhodna maninščina, je ime več tesno povezanih jezikov in narečij jugovzhodne podskupine mandinških jezikov. Je materni jezik ljudstva Malinké v Gvineji, kjer ga govori 3,1 milijona govorcev. Je tudi glavni jezik v Gornji Gvineji in Maliju, kjer je nacionalni jezik maninščini tesno sorodna bambarščina. Govori se tudi v Liberiji, Senegalu, Sierra Leoneju in Slonokoščeni obali, kjer nima uradnega statusa. V Malijskem cesarstvu je bil jezik dvora in vlade.
Narečje vudala vzhodne maninščine, ki se govori v osrednjem višavju Gvineje in je razumljivo govorcem vseh narečij v državi, ima naslednji fonemski inventar.[2]
Toni
[uredi | uredi kodo]Obstajajo štirje toni: visoki, nizki, naraščajoči in padajoči.
Samoglasniki
[uredi | uredi kodo]Samoglasniki so /i e ɛ a ɔ o u/, ki so vsi lahko dolgi ali kratki. Vsi so lahko dolgi ali kratki, ustni ali nosni /iː eː ɛː aː ɔː oː uː/ in /ĩ ẽ ɛ̃ ã ɔ̃ õ ũ/. Mogoče je tudi, da so vsi nosni samoglasniki dolgi. Nosni samoglasniki nazalizirajo nekatere naslednje soglasnike.
Soglasniki
[uredi | uredi kodo]| Labialni | Alveolarni | Palatalni | Dorzalni | Labialno–velarni | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nosniki | m | n | ɲ | |||
| Zaporniki | zveneči | b | d ~ ɾ | ɟ | g ~ g͡b | |
| nezveneči | p | t | c | k | ||
| Priporniki | f | s | h | |||
| Aproksimanti | l | j | w | |||
Pisava
[uredi | uredi kodo]Maninščina se v Gvineji piše v uradni pisavi, ki temelji na latinici, in pisavi n'ko.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Konyanka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Eastern Maninkaka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Sankaran Maninkaka at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Manya (Liberia) at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon Wojenaka (Odienné Jula) at Ethnologue (25th ed., 2022) Closed access icon (Additional references under 'Language codes' in the information box)
- ↑ Mamadou Camara (1999) Parlons Malinké
Vir
[uredi | uredi kodo]- Vydrine, Valentin (1999). Manding–English Dictionary (Maninka, Bamana). Volume 1: A, B, D–DAD, Supplemented by Some Entries From Subsequent Volumes. Dimitry Bulanin Publishing House. ISBN 5-86007-178-7.