Kača in sodar
| Kačar in sodar Fran Nedeljko |
| |||||||||||
Živel je nekdaj vbog pa priden sodar. Nek večer gre mimo skalnatega griča z dela domu — kar vgleda silno debelo kačo in zbeži. Ko zasliši, da ga kača nazaj kliče, gre začuden in plah nazaj. Kača mu reče: «Ne boj se me, jaz sem zakleta žena in ti me moreš rešiti, če greš z menoj v moj grad in se pozneje z menoj zaročiš!« Sodar ji vzeme zlate ključe iz ust in odpre pečino. Po dolgem hodniku prideta v grajske kleti. Po sodih je rastel starostni sivi mah. Kača mu veli naj na vsak sod le po trikrat vdari, potem pa naj gre k drugemu. Komaj je bil s tem delom gotov do polnoči. Zdaj gresta oba kača in on k mašniku, ki ju vpiše in potem trikrat okliče. Jako dosti ljudstva se je zbralo, da bi čudno nevesto videli. Ko se pa prikaže s svojim ženinom, ki je ves čas pobožno molil pobegnejo vsi v strahu. V cerkvi gre kača trikrat krog oltarja; prvič zagrmi tako, da se vsa cerkev strese — ko pa pride izza oltarja, imela je že žensko glavo. Gre v drugo; sedaj še bolj zagrmi, ona pa že do pasa kot ženska pride nazaj. Slednjič pa za oltarjem tako zagrmi, da se je vsa zemlja stresla, mesto kače pa je prišla prelepa v svilo oblečena grofinja nazaj in s to se je sodar zaročil. Pa tudi kameni grič se je v tistem hipu zopet spremenil v pravi grofovski stan kakršni je bil prej, ko je hudobna mačeha grofinjo — pastorko zaklela. Prejšnji siromaški sodar, pa je zdaj lahko v miru in sreči preživel svoje dni.