Ermitaž
Irdnägo
Valdkundaline Ermitaž (ven.: Государственный Эрмитаж) om muzei Piteriš. Se om kaikiš suremb Venämas da üks' kaikiš surembiš muzejišpäi mail'mas.
Viž sauvust sijadasoiš Pert'kulun randirdal, tulend — Pert'kulun torguspäi. 5,3 mln kacujid tuli muzejha vodes 2016.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Sur' Jekaterina pani Ermitažan alust vl 1764. Ezmäi se oli hänen privatine keraduz. Ermitaž om avaitud publikan täht vspäi 1854.
Ermitažan sauvused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Viž sauvust mülüb Ermitažan muzejankompleksha:
- Tal'veline Pert'kulu (1754−1762), arhitektor — F. B. Rastrelli
- Pen' Ermitaž (1764−1775), arhitektorad — Ž. B. Vallen-Delamot, J. M. Fel'ten, V. P. Stasov
Penen Ermitažan kompleksha mülüdas Pohjoiž- da Suvipavil'jonad i tetab Rippui sad:
- Sur' Ermitaž (1771−1787), arhitektor — J.M. Fel'ten
- Uz' Ermitaž (1842−1851), arhitektorad — Leo fon Klence, V.P. Stasov, N.J. Jefimov
- Ermitažan teatr (1783−1787), arhitektor — Dž. Kvarengi
Mülüdas Ermitažan sauvusiden kompleksha mugažo:
- Tal'veližen pert'kulun Varakodi (1877−1878)
- Ermitažine garaž (1911), arhitektor — N. I. Kramskoi
Filialad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ermitaž-muzei ozutab eksponatoid eriližiš kaikenaigaižiš honusiš mail'madme, ned oma severziš-se lidnoiš: Kazan' (vspäi 2005), Amsterdam (2009), Viipur (2010).
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Ermitaž-muzejan oficialine sait (hermitagemuseum.org). (ven.) (angl.)
- Ermitažan sferanvuiččed panoramad panoramas.classic-ru.org-saital. (angl.) (ven.)
- Kuviden reprodukcijad agniart.ru-saital.
Ermitaž Vikiaitas |