Langobardi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina: slike |
m nadaljevanje |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Alboin's Italy.svg|thumb|right]]
Vrstica 16 ⟶ 15:
| width = 245
| footer =
| image1 =
| alt1 =
| caption1 =
| image2 = Wodan Frea Himmelsfenster
| alt2 =
| caption2 =
| image3 =
| alt3 =
| caption3 =
| image4 = Paulus Diaconus Plutei 65.35 b&w.png
| alt4 =
| caption4 = Pavel Diakon, langobardski zgodovinar (okrog 720-799)
}}
Vrstica 34 ⟶ 36:
Ko je Pavel Diakon pisal ''Zgodovino Langobardov'' (787-796), je bil katoliški menih in navdušen kristjan, zato je menil, da so poganske zgodbe o poreklu njegovega ljudstva neprimerne in smešne.<ref name=ref10/><ref>Priester, str. 17.</ref> Za ime Langobardi je trdil, da je povezano z njihovimi dolgimi bradami.<ref>PD, I, 9. </ref> Sodobna teorija domneva, da njihovo ime izhaja iz besede ''Langbarðr'' – enega od imen boga Odina.<ref>Pohl in Erhart. ''Nedoma'', str. 449–445. </ref> Priester trdi, da so Vinili ob spremembi imena hkrati zamenjali tudi svoj stari kult plodnosti s kultom Odina.<ref>Priester, str. 17. </ref> Fröhlich Priesterjev potek dogodkov obrača in trdi, da so Langobardi začeli puščati dolge brade šele po sprejetju Odinovega kulta, kar naj bi se odrazilo v njihovem novem imenu.<ref>Fröhlich, str. 19. </ref> Bruckner poudarja, da je njihovo ime tesno povezano s čaščenjem boga Odina, katerega ime je pogosto vključevalo tudi naslova Dolgobradi in Sivobradi, in da langobardsko osebno ime ''Ansegranus'' – ''tisti z brado bogov'', kaže, da so imeli Odina za svoje vrhovno božanstvo. Isti staronordijski koren ''barth'' ali ''barði'', ki pomeni brada, je povezan tudi z legendarnimi skandinavskimi Heaftobeardani, katere včasih istovetijo s [[Heruli]], ki so bili okoli leta 500 smrtni sovražniki [[Danci|Dancev]].<ref> Wilson Chambers, Raymond (2010). ''Widsith: A Study in Old English Heroic Legend''. Cambridge University Press. str. 205. </ref>
Po drugi strani nekateri etimološki viri kažejo na starovisokonemški koren ''barta'', ki pomeni ''sekira'' in je povezan z besedo [[Helebarda|helebarda]], medtem ko Edward Gibbon trdi, da ime Langobardov izhaja iz besede ''Börde'' (ali ''Börd''), ki še vedno pomeni plodno ravnino na obeh bregovih reke. Lange Börde, na primer, se imenuje okrožje pri Magdeburgu. Po njegovi razlagi so bili Langobardi ''»prebivalci dolge plodne ravnine ob reki«''. Domneva se, da se sledovi njihovega imena skrivajo tudi v krajevnih imenih, na primer Bardengau in Bardewick ob reki Labi.<ref>Smith’s Dict. of Greek and Roman Geogr., vol. ii., str. 119 —. </ref>
Pavel Diakon ni bil edini pisec langobardske zgodovine. Galecijski krščanski duhovnik, zgodovinar in teolog Pavel Orosij piše, da so Vinili/Langobardi živeli prvotno v Vinoilotu/Vinovilitu, severno od [[Uppsala|Uppsale]] na Švedskem. Skoringa naj bi bila v bližini sedanje švedske province Uppland malo severno od Östergötlanda. Zgodovinar razlaga tudi etimologijo imena Skoringa:
<blockquote>''Obale Upplanda in Östergötlanda so bile pokrite z majhnimi skalami in skalnatimi otoki, ki so se po nemško imenovali Schæren, po švedsko pa Skiaeren, zato bi se pokrajina lahko imenovala Skorung or Skiærunga.'' <ref>Orosius (417). London: W. Bowyer in J. Nichols. Pridobljeno 28. marca 2016. </ref></blockquote>
Znanstveniki so odkrili mnogo podobnosti med langobardskimi in gotskim migracijskim izročilom. Stare legende kažejo, da je prišlo do velikih selitev plemen nekje med 1. in 2. stoletjem. V tem času so svoje domove v Skandinaviji morda zapustili tudi [[Tevtoni]] in [[Kimbri]], se selili preko Germanije in nazadnje vdrli v rimsko Italijo.
==Sklici==
| |||