Dmitrij Šostakovič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.4) (robot Dodajanje: sh:Dmitrij Šostakovič |
m →Življenje: slog |
||
| (32 vmesnih redakcij 20 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name = Dmitrij Šostakovič
|Img =
|Img_capt = Dmitrij Šostakovič leta 1942
|Img_size =
Vrstica 7:
|Birth_name = Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič
|Alias =
|Origin = [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
|Instrument =
|Genre =
|Occupation =
|Years_active =
|Label =
Vrstica 22 ⟶ 20:
'''Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič''' ({{jezik-ru|Дми́трий Дми́триевич Шостако́вич}}), [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]], [[pedagog]] in [[dirigent]],* [[25. september]] (12. september, [[ruski koledar]]) [[1906]], [[Sankt Peterburg]], † [[9. avgust]] [[1975]], [[Moskva]].
Šostakovič velja za enega največjih simfonikov [[20. stoletje|20. stoletja]]. S svojimi
== Življenje ==
Šostakovič je bil rojen v Sankt Peterburgu v Rusiji kot drugi od treh otrok Dmitrija Boleslavoviča Šostakoviča in Sofije Vasiljevne Kokoulinе. [[Dedek]] je izhajal iz [[Poljska|Poljske]], njegovi neposredni predniki pa so bili Rusi iz [[Sibirija|Sibirije]], kjer so bili uspešni bankirji v [[Irkutsk]]u. Skladateljev oče se je rodil v izgnanstvu v Narimu leta 1875, bil študent na sanktpeterburški univerzi, kjer je diplomiral leta 1899 na ''Fakulteti za fiziko in matematiko''. Dmitrij Šostakovič je bil čudežen otrok. [[Klavir]] se je začel učiti pri materi z devetimi leti. Že leta 1918 je napisal pogrebno koračnico v spomin dveh vodij Kadetske stranke, ki so ju umorili boljševiki. Leta 1919 se je, v starosti 13 let, vpisal na Konservatorij, kjer ga je takoj opazil [[Aleksander Glazunov]]. [[Glasbena kompozicija|Kompozicijo]] ga je poučeval Maximilian Steinberg, [[kontrapunkt]] in [[Fuga|fugo]] pa Nikolaj Sokolov. V času študija mu je umrl oče in za šolnino je moral zaslužiti sam s tem, da je s klavirjem spremljal [[Nemi film|neme filme]]. Za diplomo je pri devetnajstih letih napisal ''Prvo simfonijo''.
Po diplomi se je Šostakovič najprej udejstvoval kot koncertni [[pianist]] in [[skladatelj]]. Zmagal je na prvem mednarodnem [[Chopin]]ovem klavirskem tekmovanju v [[Varšava|Varšavi]] leta 1927. Zatem se je Šostakovič osredotočil na komponiranje. Leta 1927 je napisal svojo drugo simfonijo, imenovano ''Oktobrska'', domoljubno delo z velikim prosovjetskim zborovskim finalom. Leto 1927 je bil tudi začetek prijateljevanja z Ivanom Sollertinskim, ki ga je seznanil z [[Mahler]]jevo glasbo. Sočasno z drugo simfonijo je pisal satirično opero ''Nos'' po [[Gogolj]]evi zgodbi. V juniju 1929 je bila opera koncertno izvedena, 18. januarja 1930 pa še kot odrska uprizoritev, a bila je slabo sprejeta.
V letih 1920 do začetka 1930 je Šostakovič delal v delavskem mladinskem gledališču TRAM (''Teatr RAbochey Molodyozhi''). Velik del tega obdobja je porabil za pisanje opere ''[[Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja|Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja]]'' (''Леди Макбет Мценского уезда''), ki je bila prvič izvedena leta 1934. Na [[Krstna predstava|krstni predstavi]] je bil tudi Stalin, ki se mu glasba ni dopadla, posledično so jo skritizirali tudi uradni kritiki.
Šostakovič se je prvič poročil z Nino Varzar leta 1932. Začetne težave so pripeljale do ločitve leta 1935, vendar je par kmalu ponovno poročil, saj je bila Nina noseča s svojim prvim otrokom.<ref>Laurel Fay (2000), p. 80</ref>
Leta 1936 se je začelo obdobje velikega terorja (Obdobje [[Stalin]]ove represije, ki je trajala do leta 1939), v katerem je bilo veliko skladateljevih prijateljev in sorodnikov zaprtih ali ubitih: Mihail Tuhačevski (ustreljen), svak Vsevolod Frederiks (ugledni fizik, ki je bil na koncu oproščen, vendar je umrl, preden je prišel domov), tesen prijatelj Nikolaj Ziljajev (muzikolog), tašča, astronominja Sofija Mikhajlovna Varzar (poslana v taborišče v Karagandi), prijateljica marksistična pisateljica Galina Serebrjakova (20 let v taboriščih), stric Maksim Kostrikin (umrl) in drugi.<ref>Wilson (2006): pp. 145-46</ref> Njegova edina tolažba je v tem obdobju je bilo rojstvo hčere in sina. Šostakovič je v glavnem pisal [[Filmska glasba|filmsko glasbo]], ki Stalina ni motila.
Četrto simfonijo, ki jo je pisal v tem obdobju, je kasneje na priporočilo prijateljev umaknil in si s tem najbrž rešil življenje. Priredba za klavir je bila objavljena leta 1946, simfonija pa premierno v letu 1961, po Stalinovi smrti.
Peta simfonija je bila glasbeno bolj konzervativne od njegovih prejšnjih del. Premiero je bila predvajana 21. novembra 1937 v Leningradu in je bil doživela velik uspeh. Uporabil je preprost slog, standardno obliko in omejil število instrumentov.
V septembru 1937 je začel poučevati kompozicijo na konservatoriju v [[Leningrad]]u in si s tem zagotovil finančno varnost.
Po izbruhu vojne med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Nemčijo leta 1941 je Šostakovič sprva ostal v Leningradu. Prijavil se je v vojsko, vendar bil zaradi slabega vida zavrnjen. Postal je prostovoljec pri gasilcih na leningrajskem konservatoriju. Med vojno je napisal dve simfoniji: ''Sedmo'' imenovano ''Leningrajska'' (1941), ki povzema vse trpljenje med obleganjem Leningrada in Osmo (1943), polno tesnobe. Skladatelj je napisal prve tri stavke v Leningradu in dokončal delo v Kujbiševu (zdaj Samara), kjer je bil z družino evakuiran skupaj z drugimi ruskimi umetniki.
Spomladi leta 1943 se je družina preselila v Moskvo. Deveta simfonija (1945), v nasprotju s prejšnjima, slavi zmago in mir.
Leta 1948 je Šostakovič ponovno doživljal teror državnih oblasti. Andrej Ždanov, predsednik RSFSR Vrhovnega sovjeta, je obtožil Šostakoviča in druge skladatelje ([[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] in [[Aram Hačaturjan|Arama Hačaturjana]]), da pišejo neprimerno in formalistično glasbo. Šostakovičeva dela so prepovedali, vzeli so mu privilegije, izgubil je materialno osnovo za življenje. V naslednjih letih je napisal tri kategorije del: filmsko glasbo za plačilo po naročilu, slavilno glasbo namenjeno uradni rehabilitaciji in resna dela "za svojo dušo" (violinski koncert št. 1 in cikel pesmi po judovski ljudski poeziji). Leta 1949 se je Stalin omehčal in poslal Šostakoviča v New York na ''Cultural and Scientific Congress for World Peace''. Šele leta 1953, po Stalinovi smrti, so Šostakoviča rehabilitirali.
V štiridesetih in petdesetih letih je imel Šostakovič prijateljske odnose z dvema od svojima učenkama: Galino Ustvolsko in Elmiro Nazirovo. S prvo je ostal v dobrih odnosih tudi po smrti žene, Nine Varzarove leta 1954. Leta 1954 je Šostakovič napisal ''Slavnostno uverturo'', opus 96, ki je bila uporabljena kot tematska glasba za [[Poletne olimpijske igre 1980|poletne olimpijske igre leta 1980]].
Drugič se je poročil leta 1956 s [[Komsomol|komsomolsko]] aktivistko Margarito Kainovo, in se tri leta kasneje zaradi nesoglasij ločil.
Leta 1959 se je Šostakovič pojavil na odru v Moskvi ob koncu izvedbe svoje Pete simfonije, čestital [[Leonard Bernstein|Leonardu Bernsteinu]] in ''Filharmoničnemu orkestru'' iz [[New York]]a za izvedbo. Kasneje, istega leta, je Bernstein posnel simfonijo v [[Boston]]u za [[Columbia Records]].
Leto 1960 je bilo zaznamovano s še eno prelomnico v Šostakovičevem življenju: pridružil se je [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistično partiji]]. Vlada ga je želela imenovati za generalnega sekretarja ''Združenja skladateljev'', za kar je bilo obvezno članstva v stranki. [[Nikita Hruščov]], prvi sekretar Komunistične partije med letoma 1958-1964, je iskal podporo v vodilnih vrstah inteligence in si prizadeval za ustvarjanje boljšega odnosa z umetniki Sovjetske zveze.
Njegova ''Dvanajsta simfonija'', ki je portret boljševiške revolucije in je bila končana leta 1961 in je bila posvečena [[Lenin]]u (imenuje se "''Leto 1917''"). V tem času se je njegovo zdravje začeloi slabšati. Leta 1962 se je že tretjič poročil in to s 27 let staro Irino Supinskajevo.
Leta 1962 napiše ''Trinajsto'' in leta 1969 ''Štirinajsto simfonijo'', obe lirični, na besedila ruskih pesnikov ([[Jevgenij Jevtušenko|Jevtušenko]]) in drugih ([[Rainer Maria Rilke|Rilke]], [[Federico García Lorca|Garcia Lorca]]). Leta 1964 je napisal glasbo za ruski film ''Hamlet''.
Šostakovič je v življenju trpel zaradi raznih kroničnih bolezni, vendar se je upiral s cigaretami in vodko. V začetku leta 1958 je utrpel prizadost desne roke, kar ga je prisilo odreči se igranju klavirja, leta 1965 je dobil diagnozo otroške paralize. Trpel je tudi srčnimi napadi, ponovno leta 1971, doživel nekaj padcev, v katerih si je zlomil obe nogi. Kljub vsem težavam z zdravjem je leta 1971 napisal ''Petnajsto simfonijo'', melodično in retrospektivno.
Šostakovič je umrl zaradi pljučnega raka 9. avgusta leta 1975 in imel je državni pogreb. Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]].
Prejel je več častnih odlikovanj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].
== Delo ==
Šostakovičeva orkestralna dela obsegajo petnajst simfonij in šest koncertov. Njegova komorna glasba obsega petnajst godalnih kvartetov, klavirski kvintet, dva klavirska tria ter dve deli za godalni oktet. Klavirska dela so dve solo sonati, niz zgodnjih preludijev in kasneje še 24 preludijev in fug.
Druga dela so še tri [[Opera|opere]] (npr. '''Nos''', '''[[Katarina Izmajlova]]'''), več ciklov skladb, [[balet]]i in več filmske glasbe.
V svojem opusu se je Šostakovič lotil tako programske glasbe kot gledališča in koncertov. Sloves je užival na Švedske, v Angliji, Vzhodni Nemčiji in Italiji.
=== Simfonije ===
[[Slika:Dschmotif.png|thumb|right|200px|D-Es-C-H, Šostakovičev podpis z notami in pogosta tema v njegovih skladbah (inicialki D. in Š. = Sch)]]
* [[Simfonija št. 1 (Šostakovič)|Simfonija št. 1]], f-mol op. 10, za orkester (1924-25)
Vrstica 44 ⟶ 87:
* [[Simfonija št. 15 (Šostakovič))|Simfonija št. 15]], A-dur op. 141, za orkester (1971)
==
;Sovjetska Zveza
* [[Slika:HeroOfSocialistLabour.jpg|10px]] Heroj socialističnega dela (1966)
* [[Slika:Order of Lenin ribbon bar.png|25px]] [[Red Lenina]] (1946, 1956, 1966)
* [[Slika:Order october revolution rib.png|25px]] [[Red oktobrske revolucije]] (1971)
* [[Slika:Orderredbannerlabor rib.png|25px]] [[Red rdeče delavske zastave]] (1940)
* [[Slika:Order friendship of peoples rib.png|25px]] [[Red prijateljstva med narodi]] (1972)
* [[Slika:People Artist of the USSR1.jpg|10px]] Zaslužni umetnik [[ZSSR]] (1954)
* [[Slika:Narodny artist RSFSR.jpg|10px]] Zaslužni umetnik RSFSR (1948)
* Mednarodna nagrada za mir (1954)
* [[Slika:Lenin Prize Medal.JPG|10px]] Leninova nagrada (1958 - za 11. simfonijo "1905")
* [[Slika:Stalin Medal.png|10px]] Stalinova nagrada v umetnosti (1941 - 1 nagarda, ta klavirski koncert; 1942 - 1 nagrada, ta 7. simfonijo - "Leningrad"; 1946 - 2 nagrada za Tri; 1950 - 1 nagrada, glasba za film ''[[srečanje na Elbi]]''; 1952 - 2 nagrada, za 10 pesmi za zbor)
* [[Slika:State Prize Soviet Union.JPG|10px]] državna nagrada Sovjetske zveze (1968 - za pesem "Eksekucija Stepana Razina" za bas, zbor in orkester)
* Državna nagrada RSFSR Glinka (1974 - za 14 godalni kvartet in zbor iz cikla "Zvestoba")
* [[Slika:Shevchenko National Prize of Ukraine.jpg|10px]] nacionalna nagrada Ukrajine Taras Ševčenko (posthumno, 1976 - za opero "Katerina Ismailov" uprozirjena v KUGATOB Ševčenko)
;Velika Britanija
* Zlata medalja Royal Philharmonic Society (1966)
;Finska
* Sibelius Award (1958)
;Združene države Amerike
* Nominacija za [[Oskar (filmska nagrada)|Oscarja]] za film ''Hovanščina'', za njaboljšo glasbo (1961)
;Avstrija
* [[Slika:AUT Honour for Services to the Republic of Austria - 7th Class BAR.png|25px]] Srebrni častni znak za zasluge Republike Avstrije (1967)
;Danska
* Nagrada Léonie Sonning (1974)
Po njem se imenuje Šostakovičev polotok na Alexandrovem otoku na Antarktiki.
2669 Šostakovič (1976 YQ2) je asteroid glavnega pasu odkrit 16. decembra 1976. Odkril ga je L. Chernykh na observatoriju Nauchnyj.
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}}
* Volkov, Simon: ''Spomini Dmitrija Šostakoviča'', prevedel [[Branko Gradišnik]], založba [[Nova revija]], 2002 (ISBN 961-6352-33-4)
== Glej tudi ==
* [[seznam ruskih skladateljev]]
* [[seznam ruskih dirigentov]]
Vrstica 54 ⟶ 129:
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Dmitri Shostakovich}}
* [http://media.sikorski.de/media/files/1/12/190/249/336/7496/schostakowitsch_werkverzeichnis.pdf Zbirka del] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131004215543/http://media.sikorski.de/media/files/1/12/190/249/336/7496/schostakowitsch_werkverzeichnis.pdf |date=2013-10-04 }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/opus/dmitrij-sostakovic/ Televizijska oddaja posvečena Dimitriju Šostakoviču (v Odprtem kopu)]
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/b006tnxf/features/composer-a-z#s Arhiv BBC Radio 3]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šostakovič, Dmitrij}}
[[Kategorija:Ruski skladatelji]]
[[Kategorija:Ruski dirigenti]]
Vrstica 66 ⟶ 142:
[[Kategorija:Ruski publicisti]]
[[Kategorija:Nosilci reda Lenina]]
[[Kategorija:Dmitrij Šostakovič|*]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]
[[Kategorija:Heroji socialističnega dela]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]]
| |||