Aida (opera): Razlika med redakcijama

Krstna izvedba v Egiptu se je z načrtovanega [[januar]]ja premaknila na december 1871, ker so [[kostum]]i in [[rekvizit]]i zaradi [[nemško-francoska vojna|nemško-francoske vojne]] ostali v delavnicah v obleganem [[Pariz]]u. Verdi je pogodbo, ki je predvidevala italijansko premiero opere v milanski [[La Scala|Scali]] februarja istega spremenil tako, da so jo uprizorili šele [[8. februar]]ja [[1872]]. Za razliko od krstne predstave je bil na tej navzoč tudi skladatelj. Uspeh je bil ogromen - občinstvo ga je pred zastor poklicalo kar dvaintridesetkrat, izročena mu je bila tudi palica iz [[slon]]ovine, na kateri je bil iz [[rubin]]ov izpisan naslov opere.

Najbolj znan glasbeni prizor iz opere je nedvomno koračnica iz finala drugega dejanja. Všeč je bila takoj tudi že egiptovskemu kedivu, ki jo je hotel imeti za egipčansko nacionalno himno. Verdi je zanjo dal narediti šest dolgih trobent (danes te inštumente imenujejo ''Aida - trobente'', ki imajoomogočajo neposredni prestop iz As-dura v H-dur). Melodijo večkrat prepevajo navijači na nogometnih[[nogomet]]nih tekmah.

Prva [[Slovenija|slovenska]] uprizoritev Aide je bila v ''Deželnem gledališču'' v [[Ljubljana|Ljubljani]] že 1. oktobra [[1898]]. Dirigent predstave je bil [[Hilarion Benišek]], režiser pa [[Josip Nolli]]. Opera je bila nato na odru [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]] uprizorjena še letav naslednjih letih: [[1905]], [[1923]], [[1925]], [[1935]], [[1941]], [[1944]], [[1958]], [[1967]], [[1991]] in [[2003]].