Aida (opera): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznake: vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
dewikifi |
||
(Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Aida}}
[[File:Aida poster colors fixed.jpg|thumb|300px|Letak z uprozoritve Aide leta 1908 v Clevelandu]]
'''Aida''' je [[velika opera]] v štirih [[dejanje|dejanjih]] (sedmih slikah) [[italija]]nskega skladatelja [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]]. Prva izvedba je
V nasprotju s splošnim mnenjem opera ni bila napisana niti za [[odprtje]] [[Sueški kanal|Sueškega kanala]] niti za odprtje [[Kairo|kairske]] operne hiše (v tej so kot prvo delo izvedli [[Verdi]]jevega [[Rigoletto (opera)|Rigoletta]]). [[Egipt]]ovski [[kediv]] [[Ismael Paša]] je sicer za oba dogodka naročil operno delo v egiptovskem slogu. Verdija takšno vabilo ni niti najmanj zanimalo, pritegnila ga je sama zgodba opere.
Verdi je opero komponiral izredno hitro, Ghislanzoni mu je sproti pošiljal verze. Celotno delo je bilo spisano v štirih mesecih, tj. konec novembra
Krstna izvedba v Egiptu se je z načrtovanega januarja premaknila na december 1871, ker so [[kostum]]i in [[rekvizit]]i zaradi [[nemško-francoska vojna|nemško-francoske vojne]] ostali v delavnicah v obleganem [[Pariz]]u. Verdi je pogodbo, ki je predvidevala italijansko premiero opere v milanski [[La Scala|Scali]] februarja istega spremenil tako, da so jo uprizorili šele
Najbolj znan glasbeni prizor iz opere je nedvomno koračnica iz finala drugega dejanja. Všeč je bila takoj tudi že egiptovskemu kedivu, ki jo je hotel imeti za egipčansko nacionalno himno. Verdi je zanjo dal narediti šest dolgih trobent (danes te inštumente imenujejo ''Aida trobente'', ki omogočajo neposredni prestop iz As-dura v H-dur). Melodijo večkrat prepevajo navijači na [[nogomet]]nih tekmah.
Prva [[Slovenija|slovenska]] uprizoritev Aide je bila v ''Deželnem gledališču'' v [[Ljubljana|Ljubljani]] že 1. oktobra
== Osebe ==
Vrstica 45:
===Četrto dejanje===
Amneris hoče še poslednjič pridobiti Radamesa. Prosi ga, naj zanika obtožbe,
Svečeniki obsodijo Radamesa na smrt - živega bodo zazidali v grob.
V grobnici Radames misli na Aido, ki pride iz teme. Ob razglasitvi sodbe se je namreč skrila vanjo, da bi umrla skupaj z ljubljenim moškim. Objeta se poslavljata od življenja, nad njima pa skrušena moli Amneris k boginji Isis.
|