[go: up one dir, main page]

Aida (opera): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznake: vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
dewikifi
 
(Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana)
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Aida}}
[[File:Aida poster colors fixed.jpg|thumb|300px|Letak z uprozoritve Aide leta 1908 v Clevelandu]]
'''Aida''' je [[velika opera]] v štirih [[dejanje|dejanjih]] (sedmih slikah) [[italija]]nskega skladatelja [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]]. Prva izvedba je bilapotekala [[24. december|24. decembra]] [[1871]] v [[Kairo|Kairu]]. [[Scenarij]] v prozi je po zgodbi [[arheolog]]a [[Auguste Mariette|Augusta Marietteja]] v [[francoščina|francoščini]] napisal [[Camille du Locle]], po njem je [[libreto]] v [[italijanščina|italijanščini]] po skladateljevih zamislih spisal [[pesnik]] [[Antonio Ghislanzoni]].
 
V nasprotju s splošnim mnenjem opera ni bila napisana niti za [[odprtje]] [[Sueški kanal|Sueškega kanala]] niti za odprtje [[Kairo|kairske]] operne hiše (v tej so kot prvo delo izvedli [[Verdi]]jevega [[Rigoletto (opera)|Rigoletta]]). [[Egipt]]ovski [[kediv]] [[Ismael Paša]] je sicer za oba dogodka naročil operno delo v egiptovskem slogu. Verdija takšno vabilo ni niti najmanj zanimalo, pritegnila ga je sama zgodba opere.
 
Verdi je opero komponiral izredno hitro, Ghislanzoni mu je sproti pošiljal verze. Celotno delo je bilo spisano v štirih mesecih, tj. konec novembra [[1870]].
 
Krstna izvedba v Egiptu se je z načrtovanega januarja premaknila na december 1871, ker so [[kostum]]i in [[rekvizit]]i zaradi [[nemško-francoska vojna|nemško-francoske vojne]] ostali v delavnicah v obleganem [[Pariz]]u. Verdi je pogodbo, ki je predvidevala italijansko premiero opere v milanski [[La Scala|Scali]] februarja istega spremenil tako, da so jo uprizorili šele [[8. februar]]jafebruarja [[1872]]. Za razliko od krstne predstave je bil na tej navzoč tudi skladatelj. Uspeh je bil ogromen - občinstvo ga je pred zastor poklicalo kar dvaintridesetkrat, izročena mu je bila tudi palica iz [[slon]]ovine, na kateri je bil iz [[rubin]]ov izpisan naslov opere.
 
Najbolj znan glasbeni prizor iz opere je nedvomno koračnica iz finala drugega dejanja. Všeč je bila takoj tudi že egiptovskemu kedivu, ki jo je hotel imeti za egipčansko nacionalno himno. Verdi je zanjo dal narediti šest dolgih trobent (danes te inštumente imenujejo ''Aida trobente'', ki omogočajo neposredni prestop iz As-dura v H-dur). Melodijo večkrat prepevajo navijači na [[nogomet]]nih tekmah.
 
Prva [[Slovenija|slovenska]] uprizoritev Aide je bila v ''Deželnem gledališču'' v [[Ljubljana|Ljubljani]] že 1. oktobra [[1898]]. Dirigent predstave je bil [[Hilarion Benišek]], režiser pa [[Josip Nolli]]. Opera je bila nato na odru [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]] uprizorjena še v naslednjih letih: [[1905]], [[1923]], [[1925]], [[1935]], [[1941]], [[1944]], [[1958]], [[1967]], [[1991]] in [[2003]].
 
== Osebe ==
Vrstica 45:
===Četrto dejanje===
 
Amneris hoče še poslednjič pridobiti Radamesa. Prosi ga, naj zanika obtožbe, vevendar jo Radames zavrne. Prepričana, da bo obsojen na smrt, ga prepričuje, naj se odpove Aidi, sama pa bo prosila za njegovo pomilostitev. Radames je ne posluša, zadovolji se s prepričanjem, da je Aida ušla in da bo srečno dosegla domovino.
 
 
Penis
Radames zavrne. Prepričana, da bo obsojen na smrt, ga prepričuje, naj se odpove Aidi, sama pa bo prosila za njegovo pomilostitev. Radames je ne posluša, zadovolji se s prepričanjem, da je Aida ušla in da bo srečno dosegla domovino.
Svečeniki obsodijo Radamesa na smrt - živega bodo zazidali v grob.
V grobnici Radames misli na Aido, ki pride iz teme. Ob razglasitvi sodbe se je namreč skrila vanjo, da bi umrla skupaj z ljubljenim moškim. Objeta se poslavljata od življenja, nad njima pa skrušena moli Amneris k boginji Isis.