Aida (opera): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
dewikifi |
||
| (23 vmesnih redakcij 18 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{
[[File:Aida poster colors fixed.jpg|thumb|300px|Letak z uprozoritve Aide leta 1908 v Clevelandu]]
'''Aida''' je [[velika opera]] v štirih [[dejanje|dejanjih]] (sedmih slikah) [[italija]]nskega skladatelja [[Giuseppe Verdi|
V nasprotju s splošnim mnenjem opera ni bila napisana niti za [[odprtje]] [[Sueški kanal|Sueškega kanala]] niti za odprtje [[Kairo|kairske]] operne hiše (v tej so kot prvo delo izvedli [[Verdi]]jevega [[Rigoletto (opera)|Rigoletta]]). [[Egipt]]ovski [[kediv]] [[Ismael Paša]] je sicer za oba dogodka naročil operno delo v egiptovskem slogu. Verdija takšno vabilo ni niti najmanj zanimalo, pritegnila ga je sama zgodba opere.
Verdi je opero komponiral izredno hitro, Ghislanzoni mu je sproti pošiljal verze. Celotno delo je bilo spisano v štirih mesecih, tj. konec novembra
Krstna izvedba v Egiptu se je z načrtovanega
Najbolj znan glasbeni prizor iz opere je nedvomno koračnica iz finala drugega dejanja. Všeč je bila takoj tudi že egiptovskemu kedivu, ki jo je hotel imeti za egipčansko nacionalno himno. Verdi je zanjo dal narediti šest dolgih trobent (danes te inštumente imenujejo ''Aida trobente'', ki omogočajo neposredni prestop iz As-dura v H-dur). Melodijo večkrat prepevajo navijači na [[nogomet]]nih tekmah.
Prva [[Slovenija|slovenska]] uprizoritev Aide je bila v ''Deželnem gledališču'' v [[Ljubljana|Ljubljani]] že 1. oktobra
== Osebe ==
*''Aida,
*''Egipčanski kralj'' - [[bas]]
*''Amneris, njegova hči'' - [[mezzosopran]]
*''Radames, egipčanski vojskovodja'' - [[tenor]]
*''Amonasro, etiopski kralj'' - bariton
*''Ramfis, veliki duhoven'' - bas
*''sel'' - tenor
*''svečenica'' - sopran
*''svečeniki, vojaki, Etiopci, sužnji, ujetniki, Egipčani''
== Vsebina ==
Zgodba se dogaja v [[Egipt]]u v času [[faraon]]ov.
Kraljevska palača v Memfisu. Veliki svečenik Ramfis v Izidinem templju razkrije ime glavnega poveljnika egipčanskih čet v boju proti Etiopcem. To postane Radames, saj si želi, da bi kot poveljnik faraonove vojske lahko hkrati požel slavo in ljubezen Aide, v katero je na skrivaj zaljubljen. V njega pa je zaljubljena tudi Amneris.
Aida izve, da so Etiopci pod vodstvom njenega očeta napadli Egipt, na čelu egiptovske vojske pa se proti očetu bojuje Radames. Aida je razdvojena z ljubeznijo do očeta in do Radamesa.
Amneris pripravi v svojih prostorih slavje ob zmagi egiptovske vojske. Aidi pove, da je Radames v boju padel in ta se ji zaupa in razkrije svojo ljubezen do egiptovskega vojskovodje. Amneris to priznanje zelo prizadene in se ji sklene maščevati.
Vrstica 39:
Faraon imenuje Radamesa za svojega naslednika in zaročenca svoje hčere Amneris.
V Izidinem svetišču ob [[Nil]]u Amonasro zahteva od Aide, naj od Radamesa izve, po kateri poti bo naslednjega dne šla egiptovska vojska, sam pa prisluškuje njunemu pogovoru. Radames zagotovi Aidi, da bo ona tista, s katero se bo poročil, ona pa ga prepriča naj z njo pobegne. Radames predlaga najvarnejšo pot in spotoma razkrije lego egipčanske vojske. Ko to sliši, kralj pride iz skrivališča in razkrije svojo identiteto. Sedaj Radames spozna, da je postal izdajalec. Amonsaro in Aida ga skušata prepričati, naj zbeži z njima, vendar se pojavi Amneris, ki ga obtoži veleizdaje. Radames se preda.
Amneris hoče še poslednjič pridobiti Radamesa. Prosi ga, naj zanika obtožbe, vendar jo Radames zavrne. Prepričana, da bo obsojen na smrt, ga prepričuje, naj se odpove Aidi, sama pa bo prosila za njegovo pomilostitev. Radames je ne posluša, zadovolji se s prepričanjem, da je Aida ušla in da bo srečno dosegla domovino.
Svečeniki obsodijo Radamesa na smrt - živega bodo zazidali v grob.
V grobnici Radames misli na Aido, ki pride iz teme. Ob razglasitvi sodbe se je namreč skrila
[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:Skladbe Giuseppeja Verdija]]
[[Kategorija:1871 v glasbi]]
{{normativna kontrola}}
| |||