Tremolit
Tremolit je mineral iz amfibolske skupine silikatnih mineralov s sestavo Ca2Mg5[(OH,F)ǀSi4O11]2.[1] Nastal je z metamorfizmom sedimentov, bogatih z dolomitom in kremenom. Tremolit tvori serije z aktinolitom in fero-aktinolitom. Čisti magnezijev tremolit je smetanasto bel, z naraščanjem vsebnosti železa pa postaja vedno bolj temno zelen. Njegova Mohsova trdota je 5 do 6. Nefrit, eden od dveh mineralov, ki tvorita poldrag kamen žad, je zelen različek tremolita.
| Tremolit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. skupina: Silikati, podskupina enonitni silikati (inosilikati) |
| Kemijska formula | Ca2Mg5[(OH,F)ǀSi4O11]2[1] |
| Strunzova klasifikacija | 9.DE.10 |
| Osnovna celica | a = 9,84 Å, b = 18,02 Å c = 5,27 Å; β = 104,95°; Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Barva | bela, siva, svetlo vijolična do rožnata, svetlo zelena, svetlo rumena |
| Kristalni habit | podolgovate prizme ali sploščeni kristali, tudi vlaknati, zrnati ali stolpičasti agregati |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Dvojčičenje | enostavno do večkratno, običajno vzporedno z {100}, redko vzporedno z {001} |
| Razkolnost | popoln na {110} pod kotom 56° in 124°; cepljenje na {010} in {100} |
| Žilavost | krhek |
| Trdota | 5 – 6 |
| Sijaj | steklast do svilnat |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 2,99 – 3,03 |
| Optične lastnosti | dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,599 - 1,612 nβ = 1,613 - 1,626 nγ = 1,625 - 1,637 |
| Dvolomnost | δ = 0,026 |
| Kot 2V | izmerjen: 86° - 88° |
| Ultravijolična fluorescenca | kratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rožnata |
| Sklici | [2][3][4][5] |
Vlaknata oblika tremolita je eden od šestih prepoznanih tipov azbesta. Vdihavanje njegovih vlaken je nevarno za zdravje in lahko povzroči azbestozo, pljučnega raka in druge vrste rakov. Vlaknate tremolite se včasih najde kot nečistoče v vermikulitu, krizotilu, ki tudi sam spada med azbeste, in lojevcu.
Nahajališča
urediTremolit je indikator stopnje metamorfoze, ker se pri visokih temperaturah pretvori v diopsid.
Tremolit so prvič opisali leta 1789 na nahajališču Campolungo, kanton Ticino, Švica.[2] Nastal je kot rezultat kontaktnega metamorfizma s kalcijem in magnezijem bogatih silikatnih sedimentnih kamnin in v facijah zelenih skrilavcev, nastalih z metamorfozo ultramafičnih ali z magnezijevim karbonatom bogatih kamnin. Med spremljajoče minerale spadajo kalcit, dolomit, grosular, diopsid, lojevec, forsterit, cummingtonit, ribekit in vinčit.[3]
Vlaknati tremolit
urediTremolit je eden od šestih prepoznanih tipov azbesta. V Indiji izkopljejo okoli 40.200 ton tremolitskega azbesta letno (2012).[6] Drugod se najde kot onesnaževalec.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Ernest H Nickel; Hugo Strunz (2001). Strunz mineralogical tables : chemical-structural mineral classification system (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
- ↑ 2,0 2,1 Mindat.org
- ↑ 3,0 3,1 Handbook of Mineralogy
- ↑ Webmineral data
- ↑ »IMA Master List«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2015. Pridobljeno 4. septembra 2018. Arhivirano 2015-01-05 na Wayback Machine.
- ↑ Furquan, Ahmad Ansari: Asbestos: Foe or Friend?, Indmedica Cyber Lectures. Indmedica. Pridobljeno 2. januarja 2012.