[go: up one dir, main page]

Tino Mamić

Novinar, zgodovinar

Tino Mamić, slovenski zgodovinar, profesor, novinar, književnik in publicist * 28. maj 1972, Šempeter pri Gorici, SFRJ.[2]

Tino Mamić
Portret
Rojstvo28. maj 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (52 let)
Šempeter pri Gorici
Pomembne nagradeČastno priznanje Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbi 2012
ZakonecMojca Strmšek Mamić

Zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.[3] Izdeluje tudi družinska drevesa.[4] Z ženo Mojco Strmšek Mamić in petimi otroki živi na Manžanu pri Kopru.[5][6][7] Je stalni komentator oddaje Faktor na TV3 Slovenija.[8]

Kot profesor zgodovine je član zgodovinske komisije koprske škofije za beatifikacijo Filipa Terčelja,[9] Slovenskega rodoslovnega društva (SRD),[10] Association of Professional Genealogists (APG),[11] Sveta zavoda Pokrajinskega arhiva Koper. Kot novinar je član Tiskovnega društva Ognjišče (TDO), Združenja novinarjev in publicistov (ZNP),[12] Društva katoliških časnikarjev in Hrvatskih novinara i publicista (HNIP). Ustanovil je tudi rodoslovni časopis in portal »Slovenski rod«. Ureja tudi brezplačnik Vipavska, ki izhaja v nakladi 10.000 izvodov, in portal Vipavska.eu.[13][14]

Od leta 2021 do maja 2024 je bil odgovorni urednik novega tiskanega tednika Domovina, ki ga izdaja Zavod Iskreni.[15][16] S funkcije je odstopil 23. maja 2024, zaradi nestrinjanj z direktorjem medija.[17]

Življenje

uredi

Rojen je bil v družini Stomažanke Neže Bratina in Dalmatinca Ivana Mamića, politika. Odraščal je v Šturjah pri Ajdovščini. Obiskoval je klasično gimnazijo v Vipavi, kjer je leta 1991 maturiral kot prva generacija maturantov Škofijske gimnazije, ki jim je država priznala spričevalo. V Zavodu za invalidne otroke v Vipavi je leta 1996 opravil tudi civilno služenje vojaškega roka. Na ljubljanski univerzi je diplomiral 1998. in postal profesor zgodovine in diplomirani novinar. Njegova prva redna služba je bila v Kopru, kjer je bil urednik na reviji Ognjišče, odgovorni urednik mladinskega lista Sončna pesem[18] in odgovorni urednik koprskega studia Radia Ognjišče.[19] Za založbo Ognjišče je uredil več zgodovinskih knjig. Leta 2002 ga je Urad za uradne objave EU povabil v Luksemburg, kjer je kot uslužbenec Evropske komisije opravljal delo korektorja za slovenščino na oddelku za sekundarno zakonodajo, poleti 2004 pa je dobil službo v Bruslju, kjer je delal kot novinar na generalnem direktoratu za pravosodje. Leta 2005 je prevzel novinarsko in redaktorsko delo pri Primorskih novicah.[20] Pokrival je področja zunanje in notranje politike ter kulture. Leta 2006 je postal odgovorni urednik tega takrat četrtega slovenskega dnevnika in mu povečal naklado.[21] Po sedmih letih dela na Primorskih novicah se je odločil za samostojno pot. Kot samostojni novinar dopisuje v različne medije. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi in bil član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva.[10][22] Leta 2006 je postal zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.[3][11]

Leta 2012 je bil nagrajen s častnim priznanjem Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbe.[23] Je eden od ustanoviteljev in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2013).[12][24][25] Bil je član programskega sveta RTVS,[26] član Sveta Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in poslanec študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani.

Izbor del

uredi
  • Skrilje in Stomaž : zgodovinsko-turistični vodnik (2017) (COBISS)
  • Dalmatino (2017) (COBISS)
  • Protestantino: kolumne izpod Čavna, 2014 (monografija) (COBISS)
  • Magajnov socialni čut je nadčasoven: osmi simpozij o pisatelju Bogomirju Magajni, 2012 (COBISS)
  • Anton Laščak beg – življenjepis kraljevega arhitekta, 2008 [27]
  • Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri 1913–1945, 2002 [28]
  • Razmah genealogije na Slovenskem, 2001 (COBISS) [29]
  • Krščanstvo – 2000 let, slovenska dopolnila v zgodovinskem atlasu, 1999 (COBISS)
  • Priimki njihov izvor in pomen: 1, Primorska 2020 ISBN 9788896632857 (COBISS)

Sklici

uredi
  1. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mamic-tino/
  2. »KARDINAL STEPINAC, REŠITELJ SLOVENCEV | Frančiškanski samostan Koper«. franciskani-koper.rkc.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2020. Pridobljeno 9. julija 2020.
  3. 3,0 3,1 »Imenik sodnih izvedencev«. spvt.mp.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 9. julija 2020.
  4. »Primorske.si«. Primorske novice.
  5. Čakš, Rok (28. april 2018). »Tino Mamić: v politiko odhajam, ker ne morem vedno le kritizirati, ampak tudi ponuditi rešitve«. Domovina. Pridobljeno 9. julija 2020.
  6. »Tino Mamić«. www.Družina.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  7. »Tino Mamić gost večera Kluba krščanskih izobražencev | Občina Ajdovščina | MojaObčina.si«. www.mojaobcina.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  8. »Tino Mamič o tem, da so nacisti lepše skrbeli za stadion za Bežigradom kot današnja oblast«. Dnevnik. Pridobljeno 10. julija 2020.
  9. Časnik (30. maj 2014). »Vabilo: Terčeljev rod«. Časnik. Pridobljeno 9. julija 2020.
  10. 10,0 10,1 »Tino Mamić«. rodoslovje.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  11. 11,0 11,1 »Tino Mamic«. APG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 9. julija 2020.
  12. 12,0 12,1 »Predsednik ZNP znova postal Tino Mamić«. www.znp.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  13. »Vipavska - junij 2018«. Issuu (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2020.
  14. noviSplet.com (4. april 2019). »Sodobna medijska inovacija » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 10. julija 2020.
  15. Vovk, Igor (18. maj 2021). »Prihaja tednik Domovina: vse, kar vas zanima«. Domovina. Pridobljeno 25. maja 2021.
  16. »STA: Zavod Iskreni: Ne živimo od javnih razpisov, stremimo k neodvisnosti od javnih sredstev«. www.sta.si. Pridobljeno 6. avgusta 2021.
  17. »Tino Mamić: Odstopam z mesta odgovornega urednika Domovine«. Vipavska.javnost.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2024. Pridobljeno 23. maja 2024.
  18. Marko. »Rojstni dan Ognjišča«. revija.ognjisce.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  19. RO. »Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo«. Avdio arhiv Radia Ognjišče. Pridobljeno 9. julija 2020.
  20. »Tino Mamić potrjen za odgovornega urednika Primorskih novic«. Finance.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  21. »Primorske novice v finančni in kadrovski krizi«. Dnevnik. Pridobljeno 9. julija 2020.
  22. »SEZNAM AVTORJEV IN SODELAVCEV | PRIIMKI | LEKSIKON PRIIMKOV | Rodoslovje.com«. www.rodoslovje.com. Pridobljeno 9. julija 2020.
  23. »Meškova priznanja 2012 Viktorju Blažiču, Tinu Mamiću in Primožu Lavretu«. znp.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  24. Ognjišče, Radio. »AUDIO: Novi predsednik ZNP je Tino Mamić«. Radio Ognjišče. Pridobljeno 9. julija 2020.
  25. Cerkev, Katoliška. »Radio Ognjišče vas vabi k spremljanju zadnjih dveh v nizu okroglih miz Podobe Slovenije v medijih, ki bosta v Mengšu in Ljutomeru«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 9. julija 2020.
  26. »RTVSLO.si«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. julija 2020.
  27. »dLib.si - Anton Laščak beg - življenjepis kraljevega arhitekta«. www.dlib.si. Pridobljeno 10. julija 2020.
  28. Mamić, Tino (2003). »Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri v obdobju 1913-1945«. Življenje in delo Alojza Kocjančiča, slovenskega istrskega pesnika, pisatelja in duhovnika. str. 53–68.
  29. »dLib.si - Razmah genealogije na slovenskem«. www.dlib.si. Pridobljeno 10. julija 2020.

Zunanje povezave

uredi