Kraški teran

 

 

Vinorodni okoliš Kras je predvsem primeren za teran. Sorta trsa, iz katere pridobivamo teran, refošk, tu zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer doseže najustreznejšo stopnjo zrelosti, tako da dobimo sortno rdeče vino - kraški teran.

• Bujnost: Je bujna sorta
• Vrh mladice: Svetlo zelen, zelo dlakav, robovi mladic listov so rdečkasti
• Enoletna rozga: Debela, elipsasta, bledo kostanjeva ali rjavo rdeča
• List: Velik, okroglast ali nekoliko izdolžen. Lice lista je gladko in zelene barve, spodnja stran pa je malo dlakava. Na jesen list pordeči od zunanje strani proti sredini.
• Listni pecelj: dolg a krajši od glavne žile, rdečkast in pri osnovi zadebeljen.
• Cvet: Morfološko in funkcionalno dvospolen ter ima pet dobro razvitih prašnikov.
• Vitice: močneje razvite in razvejane.
• Zalistniki: Se močno razvijejo.
• Grozd: Srednje velik do velik, širok, piramiden, pogosto razvejen, srednje zbit. grozdni pecelj je srednje dolg, močan in do vozla olesenel.
• Jagoda: okroglasta ali nekoliko idolžena, srednje debela do debela, temno modre barve, oikrita s poprhom.
• Kožica: Močna, trda, meso pod kožico je nekoliko obarvano
• Meso: temno zelenkasto, kiselkasto sladkega okusa, čvrsto in sočno.
• Pečke: Srednje velike, halaza je precej izražena

• Peronospora vinske trte: je glivična bolezen, ki se v različni jakosti redno pojavlja vsako leto v vinogradih kraške planote.
• Oidij vinske trte: je druga najpogostejša glivična bolezen, ki jo imenujemo tudi pepelasta plesen in je včasih nevarnejša od peronospore.
• Rdeči listni ožig: pojavlja se redkeje.
• Črna pegavost
• Siva grozdna plesen
• Viroze vinske trte: pojavljajo se v starejših vinogradih
• Kap vinske trte: večinoma so prizadeti vinogradi v najbolj rodnem obdobju, to je po 13. letu starosti.

Proti gljivičnim boleznim vinske trte se borimo s škropljenjem s fungicidi.^[1]

Trgatev, če je le mogoče opravljamo v lepem vremenu. Grozdje trgamo takrat, ko je fiziološko zrelo in je stopnja sladkorja v grozdnih jagodah optimalna. Sorta refošk mora imeti v moštu vsaj 17 do 20 % sladkorja in 14 % kisline. Grozdje dozoreva v zadnji dekadi septembra oziroma v prvi polovici oktobra, kar je močno odvisno od vremenskih razmer.^[2]

Grozdje, iz katerega pripravljamo teran, mora biti popolnoma zdravo. Zaželeno je, da ga takoj predelamo, kajti le tako bomo ohranili večjo vsebnost barvnih snovi, ki so poleg sadnosti ena temeljnih značilnosti kraškega terana. Tudi žvepljanje je nujno, vendar ne uporabljamo visokih odmerkov, če je grozdje zdravo.

• za predelavo je primerno le zdravo in nepoškodovano grozdje
• čas maceracije naj bo čim krajši, da bodo vina gladka, elegantna
• med vrenjem klobuk čim večkrat potapljamo pod gladino mošta
• nujno je treba dodajati selekcionirane kvasovke, ker s tem skrajšamo čas predelave
• daljša maceracija ni priporočlijva, ker izlužena barva oksidira in obledi, zato lahko nastanejo napake in se pojavijo bolezni vina

Teran ni sorta grozdja, ampak ime vina, ki se na kraški planoti, tj. na Krasu, že stoletja prideluje iz sorte refošk. Ime teran je bilo v Sloveniji leta 2000 pravnoveljavno zaščiteno, 2006. pa je ta zaščita, ki je po pravu EU absolutna in trajna, postala tudi del evropskega pravnega reda^[3]. Hrvaška, ki takrat k temu ni imela pripomb, je leta 2010 svojo trto refošk, iz katere pridelujejo vino istrijanac, najprej preimenovala v trto teran, potem pa od evropske komisije na tej podlagi zahtevala, da za istrijanca in podobna istrska vina v vsej EU tudi njenim vinarjem dovoli uporabo imena teran.

• Seznam slovenskih vin
• Vinorodni okoliš Kras

• Teran in refošk

 

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Kraški teran