Statutarno mesto (Avstrija)

Statutarno mesto ima tako občinsko kot okrajno upravno odgovornost. Okraj, ki je statutarno mesto, nima posebnega okrajnega upravnega organa, saj osebje mestne hiše opravlja tudi naloge okrajne uprave; župan pa opravlja tudi pristojnosti in naloge vodje okrajne komisije. Mestna uprava tako deluje kot regionalna vlada in kot del državne vlade.^[2]

Ustava določa, da lahko skupnost z najmanj 20.000 prebivalci zahteva, zahteva status statutarnega mesta od svoje pokrajine, razen če pokrajina dokaže, da bi to ogrozilo regionalne interese, ali če nacionalna vlada temu ugovarja. Zadnja skupnost,ki je uveljavila to pravico, je Wels, ki je statutarno mesto od leta 1964. Od leta 2014 je deset drugih skupnosti, ki bi lahko pridobile status statutarnega mesta, vendar niso izrazile interesa za to spremembo.

Statutarno mesto Dunaj, skupnost z več kot 1,9 milijonov prebivalcev, je razdeljeno na 23 občinskih okrajev (Gemeindebezirke). Kljub podobnemu imenu in primerljivi vlogi imajo občinski okraji drugačno pravno podlago kot okraj, kakršen je Dunaj kot celota. Tudi statutarni mesti Gradec in Celovec imata pododdelke, imenovane »občinski okraji«, vendar so ti zgolj administrativne enote, ki služijo lažji organizaciji mestne uprave in predstavljajo manjše enote na ravni sosesk.

Tabela vključuje stolpce, ki vsebujejo naslednje informacije: 'Koda' identificira okrajno kodo (Bezirkskennzahl) vsakega mesta, 'Datum' pomeni leto, ko je mesto pridobilo status statutarnega mesta.