Sofija Minska

Sofija je bila rojena v drugem zakonu svoje matere Richenze Poljske, vdove švedskega kralja Magnusa Nilssona. Bila je polsestra Knuta V. Danskega, sina Magnusa in Richeze, s katerim se je Valdemar I. pozneje bojeval za prevlado nad Dansko.

Sofijin oče "Valador" je bil najverjetneje Volodar Glebovič, knez Minska, Polocka in Grodna.^[1]

Sofijina mati se je v tretje poročila s švedskim kraljem Sverkerjem I. in Sofija je odraščala na švedskem dvoru. Leta 1154 je bila zaročena z Valdemarjem Danskim, kar je ustvarilo nekakšno zavezništvo med Švedsko in Dansko. Sofija je odšla na Dansko, ker še ni bila ovolj stara za poroko, pa so jo dali v varstvo ženi po imenu Bodil. Tri leta pozneje, leta 1157, se je v Viborgu poročila z Valdemarjem.

Opisana e kot lepa, gospodovalna in morda kruta ženska. Po legendi je dala umoriti Valdemarjevega ljubimca Toveja in raniti njegovo sestro Kirsten, vendar to ni potrjeno v nobenem primarnem viru. Leta 1182 je ovdovela.

Okrog leta 1184 se je drugič poročila z Ludvikom III. Turingijskim. Do meje sta jo spremljala sin in močno spremstvo. Leta 1190 jo je mož zavrnil in Sofija se je vrnila na Dansko. Umrla je osem let kasneje in bila pokopana v opatiji Ringsted.

Z Valdemarjem I. je imela osem otrok:

• Sofijo (1159–1208), poročeno s Siegfriedom III., grofom Weimar-Orlamündeja,
• kralja Knuta VI. Danskega (1163–1202),
• Marijo (rojena okoli 1165), nuno v Roskildeju (1188)
• Margareto (rojena okoli 1167), nuno v Roskildeju (1188)
• kralja Valdemarja II. Danskega (1170–1241),
• Ingeborg (1175–1236), poročeno s kraljem Filipom II. Francoskim,
• Heleno (okoli 1177–1233), poročeno z Viljamom Lüneburškim, in
• Richezo (okoli 1180–1220), poročeno s kraljem Erikom X. Švedskim.