Saint-Malo

 

Mesto leži na desnem bregu estuarija reke Rance, tik ob njenem ustju. Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim obzidjem, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv. Saint Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanje in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50.000 stalnih prebivalcev, toda v poletnem času naraste število na 200.000. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Pomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 m in morje se tedaj razlije preko nasipov.

Saint-Malo je sedež dveh kantonov:^[2]

• Kanton Saint-Malo 1 (del občine Saint-Malo, občini Cancale, La Gouesnière, Saint-Coulomb, Saint-Méloir-des-Ondes
• Kanton Saint-Malo 2 (del občine Saint-Malo, Dinard, Le Minihic-sur-Rance, Pleurtuit, La Richardais, Saint-Briac-sur-Mer, Saint-Jouan-des-Guérets, Saint-Lunaire

Saint-Malo je bil v srednjem veku utrjen otok na ustju reke Rance in je s tem nadziral celotni zaliv severno od njega. Utrdba Aleth južno od sedanjega središča mesta je nadzorovala dostope k reki že v predrimskem obdobju. Sodobni Saint-Malo izvira iz samostanske naselbine, ustanovljene od sv. Aarona in Brendana v zgodnjem 6. stoletju, samo ime pa je dobilo po nasledniku sv. Maloju.

V kasnejših stoletjih je postal razvpit po piratih. Proti koncu 16. stoletja je bila za kratek čas celo razglašena republika, poznana po sloganu "ne Francozi, ne Bretonci, ampak Malojci".^[3] V tem času so bile angleške ladje, če so hotele pluti skozi Rokavski preliv, primorane plačevati davek mestu, ki je s tem počasi obogatelo.

V njem je živel francoski raziskovalec Jacques Cartier (1491–1557), ki je plul po Reki sv. Lovrenca in obiskal ozemlje Quebeca in Montreala ter s tem bil priznan kot odkritelj Kanade. Od tam so bili tudi prvi kolonisti Falklandskih otokov iz 18. stoletja; špansko ime Islas Malvinas izhaja iz francoskega Îles Malouines.

Kraj je bil med drugo svetovno vojno močno poškodovan,^[4][5] vendar je bil po njej med letoma 1948–1960 zelo dobro obnovljen.

 

• mestno obzidje (La Ville Intra-Muros),
• grobnica francoskega pisatelja Chateaubrianda na otoku Ile de Grand Bé,
• Stolnica sv. Vincenta Ferrerja,
• Akvarij, eden od glavnih akvarijev v Franciji,
• Petit Bé, kamnit otoček s trdnjavo iz leta 1667,
• Stolp Solidor v Saint-Servanu zgrajen med 1369 in 1382: stavba iz 14. stoletja, ki hrani zbirko dokumentov o zgodovini plovbe okoli rta Horn. Veliko maket, navtične instrumente in predmete, ki so jih jadralci prinesli s potovanj.

• Jacques Cartier (1491–1557), pomorščak, raziskovalec severne Amerike,
• Bertrand-François Mahé de La Bourdonnais (1699–1753), admiral, guverner Maskarenov,
• Julien Offray de La Mettrie (1709–1751), zdravnik, filozof.

 

Saint-Malo ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:

•   Port Louis, Mauricius (1999)
•   Gaspé, Quebec, Kanada (2009)
•   Saint-Malo, Quebec, Kanada
•   St. Malo, Manitoba, Kanada
•   Cowes, Isle of Wight, Združeno kraljestvo
•   Gniezno, Poljska^[6]

•  
  Ulica v Saint-Malo
•  
  Pogled iz obzidja na mesto
•  
  "Fort National" iz Saint-Malo
•  
  Vitraj v stolnici
•  
  Obzidje
•  
  Sveta družina, delo Jamesa Collinsona, 1878, ko je živel v Bretanji

• seznam mest v Franciji
• Mont Saint Michel

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saint-Malo

• Uradna stran (francosko)
• Prostorski prikaz