Referendumi v državi Sloveniji

Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.^[2] Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen ustave Republike Slovenije ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.^[1]

Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.^[1]

Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.^[1]

Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.^[1][3]

V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre:

• z – zakonodajni referendum
• p – posvetovalni referendum
• u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden)
• m – referendum o mednarodnih povezavah

Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat.

• Koroški plebiscit

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4} »Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 22. februarja 2022.
2. ↑ »Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS«. Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS. Pridobljeno 22. februarja 2022.
3. ↑ »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 17. maja 2024.
4. ↑ »Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije«. www.muzej-nz.si. Pridobljeno 20. maja 2024.
5. ↑ »Po podpise za referendum«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 18. julija 2023.
6. ↑ »Na volišča že pred volitvami«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. maja 2024.
7. ↑ »Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid«. Dnevnik. 2011. Pridobljeno 4. julija 2023.
8. ↑ »DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net«. web.archive.org. 25. april 2011. Arhivirano iz prvotnega dne 25. aprila 2011. Pridobljeno 25. oktobra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
9. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2016. Pridobljeno 21. decembra 2015.
10. ↑ Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja