Quimper
Quimper (bretonsko Kemper) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Finistère. Leta 2008 je mesto imelo 63.929 prebivalcev.
Quimper | |
---|---|
47°59′45″N 4°5′52″W / 47.99583°N 4.09778°W | |
Država | Francija |
Regija | Bretanja |
Departma | Finistère |
Okrožje | Quimper |
Kanton | sedež treh kantonov |
Interkomunaliteta | Skupnost Quimper |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Bernard Poignant (Socialistična stranka) |
Površina 1 | 84,45 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 63.642 |
• Gostota | 750 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 29232 /29000 |
Nadmorska višina | −5–151 m (povp. 6 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija
urediMesto leži v pokrajini Cornouaille na sotočju rek Jet, Odet in Steir, od tod tudi njegovo ime, Kemper ("sotočje").
Uprava
urediMesto je leta 1960 posrkalo vase tri sosednje občine: Ergué-Armel, Kerfeunteun in Penhars. Quimper je sedež treh kantonov:
- Kanton Quimper-1 (del občine Quimper: 24.712 prebivalcev),
- Kanton Quimper-2 (del občine Quimper, občina Ergué-Gabéric: 27.755 prebivalcev),
- Kanton Quimper-3 (del občine Quimper, občini Plomelin, Pluguffan: 24.789 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Arzano, Bannalec, Briec, Concarneau, Douarnenez, Fouesnant, Guilvinec, Plogastel-Saint-Germain, Pont-Aven, Pont-Croix, Pont-l'Abbé, Quimperlé, Rosporden in Scaër z 296.012 prebivalci.
Zgodovina
urediQuimper je bil prvotno naseljen v rimskem času (Corspotium, kasnejša Civitas Aquilonia). Leta 495 je postal sedež škofije in postopoma glavno mesto grofov Cornouailles V 11. stoletju se je združil z Bretanskim vojvodstvom. V času državljanske vojne v 14. stoletju je mesto utrpelo znatne poškodbe. Leta 1364 je vojvodstvo prešlo v roke hiši Montfort (pred tem pri Dreux in Blois).
Zanimivosti
urediQuimper je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- gotska katedrala sv. Korentina, prvega škofa Quimperja, z začetkom gradnje v letu 1239,
- neogotska cerkev sv. Mateja iz 19. stoletja,
- muzej lepih umetnosti,
- pokrajinski etnološko-zgodovinski muzej,
- muzej Quimperške fajanse; lončenina se je izdelovala po načrtih Jean-Baptiste Bousqueta in močnim vplivom bretonske tradicije, z začetkom v letu 1690,
- Gledališče Max Jacob.
Osebnosti
uredi- Rene Laenneg (1781-1826), bretonski zdravnik, iznajditelj stetoskopa,
- Pierre-Alexis Ronarc'h (1865-1940), admiral.
Pobratena mesta
urediGlej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.