Pristanek na Luni

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita. Kot Zemlji najbližje in najbolj dostopno nebesno telo solidne velikosti je bila Luna logičen cilj vesoljskih programov vse od začetka dobe raziskovanja Vesolja. Večina dozdajšnjih odprav se je končala z bolj ali manj kontroliranim padcem robotske sonde na Lunino površje, ob čemer se je sonda raztreščila, 25 odprav pa je uspešno izvedlo mehak pristanek. Nekaj od njih je naknadno izvedlo še izstrelitev pristajalnega modula z Luninega površja in njegovo vrnitev na Zemljo, od tega vseh šest s človeško posadko.

Prvi objekti človeške izdelave so dosegli Luno v času hladne vojne sredi 20. stoletja, ko je potekala zagrizena vesoljska tekma med takratnima velesilama Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Sovjetska sonda Luna 2 je 13. septembra 1959 postala prvi objekt, ki je treščil na Luno, nekaj let kasneje pa sta velesili v razmaku nekaj mesecev izvedli prva mehka pristanka robotskih plovil (sovjetska Luna 9 31. januarja 1966 in ameriški Surveyor 1 30. maja 1966). Vrhunec je dosegel ameriški program Apollo s prvim človeškim pristankom na Luni, kar je uspelo odpravi Apollo 11 20. julija 1969. Združene države Amerike so do leta 1972 izvedle še pet človeških in več robotskih odprav na Luno, nato pa je vesoljska tekma zamrla in z njo tudi tovrstne zapletene, drage in tvegane odprave. Zadnji človek je zapustil Lunino površje 14. decembra 1972.

Prvi mehak pristanek na Luni po pristanku sovjetske sonde Luna 24 19. avgusta 1976 je izvedla šele kitajska sonda Čang'e 3 14. decembra 2013. V vmesnem času so poleg ameriških v Luno kontrolirano treščile še sonde Japonske (Hiten 1993 in SELENE 2009), Evropske (SMART-1, 2006), Indijske (Čandrajan 1, 2008) in Kitajske vesoljske agencije (Čang'e 1, 2009). Indija je nato 23. avgusta 2023 s sondo Čandrajan 3 postala četrta država, ki je izvedla mehak pristanek, Japonska pa 22. januarja 2024 peta, s sondo SLIM.^[2]

22. februarja 2024 je pristajalni modul Odysseus v sklopu ameriške robotske odprave IM-1 mehko pristal na Luni kot prvi tak podvig zasebnega podjetja (Intuitive Machines; sicer v sklopu Nasinega programa Commercial Lunar Payload Services).^[3] Trenutno je v različnih fazah načrtovanja še nekaj pristankov, vključno z nadaljnjimi komercialnimi, naslednjega koraka raziskovanja Lune – človeškega pristanka z vzpostavitivjo stalnejše naselbine – pa zaenkrat ni na vidiku.

Seznam mehkih pristankov na Luni

Št.	Ime odprave	Raketa nosilka	Datum izstrelitve	Datum pristanka	Vesoljski program	Opombe
01	Luna 9	R-7 Semjorka	31. januar 1966	3. februar 1966	Luna	prvi uspešen mehak pristanek
02	Surveyor 1	Atlas–Centaur	30. maj 1966	2. junij 1966	Surveyor
03	Luna 13	R-7 Semjorka	21. december 1966	24. december 1966	Luna	prva sonda z merilnimi instrumenti poleg TV-kamer
04	Surveyor 3	Atlas–Centaur	17. april 1967	20. april 1967	Surveyor
05	Surveyor 5	Atlas–Centaur	8. september 1967	11. september 1967	Surveyor
06	Surveyor 6	Atlas–Centaur	7. november 1967	10. november 1967	Surveyor
07	Surveyor 7	Atlas–Centaur	7. januar 1968	10. januar 1968	Surveyor
08	Apollo 11	Saturn V	16. julij 1969	20. julij 1969	Apollo	prvi pristanek s človeško posadko
09	Apollo 12	Saturn V	14. november 1969	19. november 1969	Apollo	drugi pristanek s človeško posadko; vrnili kose sonde Surveyor 3 na Zemljo
10	Luna 16	Proton-K	12. september 1970	20. september 1970	Luna
11	Luna 17	Proton-K	10. november 1970	17. november 1970	Luna	prva uporaba lunarnega vozila (roverja Lunohod 1)
12	Apollo 14	Saturn V	31. januar 1971	5. februar 1971	Apollo	tretji pristanek s človeško posadko
13	Apollo 15	Saturn V	26. julij 1971	30. julij 1971	Apollo	četrti pristanek s človeško posadko
14	Luna 20	Proton-K/D	14. februar 1972	21. februar 1972	Luna
15	Apollo 16	Saturn V	16. april 1972	21. april 1972	Apollo	peti pristanek s človeško posadko
16	Apollo 17	Saturn V	7. december 1972	11. december 1972	Apollo	šesti in do zdaj zadnji pristanek s človeško posadko
17	Luna 21	Proton-K/D	8. januar 1973	15. januar 1973	Luna
18	Luna 23	Proton-K/D	28. oktober 1974	6. november 1974	Luna
19	Luna 24	Proton-K/D-1	9. avgust 1976	18. avgust 1976	Luna
20	Čang'e 3	Dolgi pohod 3B	1. december 2013	14. december 2013	Čang'e
21	Čang'e 4	Dolgi pohod 3B	7. december 2018	3. januar 2019	Čang'e	prvi pristanek na oddaljeni strani Lune
22	Čang'e 5	Dolgi pohod 5	24. november 2020	16. december 2020	Čang'e	sonda vrnila vzorce s površja Lune na Zemljo dne 17. decembra 2020
23	Čandrajan 3	LVM3 M4	14. julij 2023	23. avgust 2023	Čandrajan	prvi pristanek v bližini južnega pola
24	SLIM	H-IIA 202	6. september 2023	29. januar 2024	SLIM
25	IM-1	Falcon 9	15. februar 2024	22. februar 2024	CLPS	prvi komercialni pristanek
26	Čang'e 6	Dolgi pohod 5	3. maj 2024	1. junij 2024	Čang'e	pristanek na oddaljeni strani Lune, sonda je pobrala vzorce s površja

Sklici

↑ Roach, John (16. julij 2004). »Apollo Anniversary: Moon Landing "Inspired World"«. National Geographic. Pridobljeno 14. maja 2018.
↑ Xin, Ling (22. januar 2024). »Japan's successful Moon landing was the most precise ever«. Nature. doi:10.1038/d41586-024-00151-3. ISSN 0028-0836.
↑ Chang, Kenneth (22. februar 2024). »A U.S.-Built Spacecraft Lands on the Moon for the First Time Since 1972«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2024. Pridobljeno 24. februarja 2024.

[1] Roach, John (16. julij 2004). »Apollo Anniversary: Moon Landing "Inspired World"«. National Geographic. Pridobljeno 14. maja 2018.

[2] Xin, Ling (22. januar 2024). »Japan's successful Moon landing was the most precise ever«. Nature. doi:10.1038/d41586-024-00151-3. ISSN 0028-0836.

[NYT-20240222-3] Chang, Kenneth (22. februar 2024). »A U.S.-Built Spacecraft Lands on the Moon for the First Time Since 1972«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2024. Pridobljeno 24. februarja 2024.

[1]

[2]

[3]