Psihedelični rock

Psihedelični rock je podzvrst rocka, ki je nastala v šestdesetih pod vplivom uživanja psihoaktivnih drog, kot so marihuana, meskalin, še posebej pa LSD. Obstajajo tudi druge oblike psihedelične glasbe, ki so nastale v podobnih razmerah, vendar so se pozneje razvile v elektroniko.

Psihedelični rock
Glasbene korenine	britanski rock, jazz, folk, blues, folk rock, garažni rock
Kulturne korenine	ok. 1964, ZDA
Tipični instrumenti	kitara - bas kitara - bobni - orgle - sitar - melotron - Moog sintetizator
Izpeljane zvrsti	progresivni rock - hard rock - heavy metal - art rock - kosmische musik - space rock - ambient - zeuhl - new age music
Podzvrsti
acid rock - psihedelični pop - stoner rock - desert rock

V zgodovini rocka je psihedelični rock most med zgodnjim rockom, ki je izhajal iz bluesa in poznejšim progresivnim rockom in heavy metalom, vplive pa je jemal tudi iz neameriške kulture, npr. indijske glasbe.

Ustanovitelja skupine 13th Floor Elevators Rokyja Ericksona so nekoč vprašali, kako bi definiral psihedelijo. Izvlekel je dolarski bankovec in odvrnil: »Tam je, kjer piramida sreča oko.« (ang. »It's where the pyramid meets the eye, man.«).

Pravzaprav so prvi glasbeniki, na katere so vplivale psihogene droge, igrali jazz in folk, toda izraz psihedeličen je v popularni glasbi prvič uporabila skupina 13th Floor Elevators, in sicer na njihovem albumu The Psychedelic Sounds iz leta 1966.

Psihedelični zvoki so odmevali že nekaj let prej pri skupinah Grateful Dead, The Doors in Pink Floyd, kot pionirji pa so znani tudi Beatli (predvsem v poznejših letih ustvarjanja).