Paralelogram

• dve vzporedni stranici imata enako dolžino.
• vsota kvadratov diagonal je enaka (paralelogramska enakost):

${\displaystyle f_{1}^{2}+f_{2}^{2}=2(a^{2}+b^{2})\!\,.}$ 

• diagonali paralelograma druga drugo razpolavljata. Vsak štirikotnik, katerega diagonali se razpolavljata, je paralelogram. Diagonali paralelograma se razpolavljata v težišču in velja:

${\displaystyle f_{1,2}={\sqrt {a^{2}+b^{2}\pm 2a{\sqrt {b^{2}-v_{a}^{2}}}}}\!\,,}$ 

oziroma (kosinusni izrek):

${\displaystyle f_{1,2}={\sqrt {a^{2}+b^{2}\pm 2ab\cos \alpha }}\!\,,}$ 

• s poljubnim paralelogramom je moč pokriti ravnino.
• paralelogram je poseben primer trapeza, glede na prvo splošno sprejeto definicijo trapeza.

Posebni primeri paralelogramov so:

• pravokotnik - vsi notranji koti so pravi. Nasprotne stranice so vzporedne. Diagonali sta enako dolgi.
• romb - vse stranice imajo enako dolžino, oziroma sosednji stranici sta enako dolgi. Diagonali sta pravokotni ena na drugo.
• vsak središčno simetričen štirikotnik je paralelogram.
• kvadrat - pravokotnik z vsemi stranicami enakimi. Diagonali sta enako dolgi in pravokotni.
• paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat, je romboid.

Obseg paralelograma je skupna dolžina vseh stranic:

${\displaystyle o=2a+2b\!\,.}$ 

Ploščina paralelograma je:

${\displaystyle p=av_{a}=bv_{b}\!\,,}$ 

kjer sta ${\displaystyle a}$  in ${\displaystyle b}$  stranici, ${\displaystyle v_{a}}$  in ${\displaystyle v_{b}}$  pa ustrezni višini. Višina na stranico a je:

${\displaystyle v_{a}=b\sin \alpha =b\sin \beta \!\,,}$ 

višina na stranico b:

${\displaystyle v_{b}=a\sin \alpha =a\sin \beta \!\,.}$ 

Ploščina romba je enaka tudi polovici produkta njegovih diagonal:

${\displaystyle p={\frac {f_{1}f_{2}}{2}}\!\,.}$ 

• paralelogram sil
• antiparalelogram