Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek ... Uklepaj je desnostični, zaklepaj pa levostični.
|
( ) |
|---|
| Delitelji besed |
| Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
| Redkejša tipografija |
trozvezdje (asterizem) ⁂ |
Zaklepaj se lahko rabi tudi kot enodelno nekončno ločilo.
Loči med naslednjimi oklepaji:
| Vrsta oklepaja | Znak | Bližnjica na tipkovnici |
|---|---|---|
| navadni oziroma okrogli oklepaj | ( )
|
⇧ Shift + 8 ali 9 |
| oglati oklepaj | [ ]
|
AltGr + F ali G |
| zaviti oklepaj | { }
|
AltGr + B ali N |
| poševni oklepaj | / /
|
⇧ Shift + 7 |
| pokončni oklepaj | | |
|
AltGr + W |
| lomljeni oklepaj | < >
|
< ali ⇧ Shift + < |
Najpogosteje rabljen je okrogli oklepaj, sicer pa pri uporabi oklepajev znotraj oklepajev velja praviloma naslednje zapovrstje: najprej okrogli, nato oglati, zaviti in na koncu sledi lomljeni oklepaj. Pri uporabi dvojih oklepajev se pogosto rabi poševni oklepaj znotraj okroglega: (Benetke /Italija/ veljajo za eno najbolj čarobnih mest.).
Raba oklepajev
urediNavadni oklepaj
uredi- Ponazoritev, dopolnitev povedanega: »Vitamin C (askorbinska kislina) pripomore k večji telesni odpornosti.«
- Označba vrinjenega stavka: »Miha (moj dolgoleten prijatelj) se bo maja oženil.«
- Ločevanje opozoril, pripomb, dodatkov: »V drugem odstavku besedila (glej izroček) poišči pravopisne napake!«
- Označevanje sestavnih delov besed: »pisatelj(ica)«, »(ne)pomemben«
- Navedba vira: »Prijavljam se na razpisano delovno mesto (Večer, 12. marec 2007, str. 18) tajnice.«
Oglati oklepaj
uredi- Dopolnilo redaktorja ali prevajalca izvirnega besedila: »Takrat [8. marca] se je znova podal na pot.«
- Fonetični zapis (izgovorjava) besede: »Schladming [šládmink]«
- Lakuna (neohranjeno besedilo): »Moraš [...], da bi našel svoj poklic.«
Poševni oklepaj
uredi- Izpustitev odvečnega dela navedka: »Kot poroča Platon o Atlantidi: »Pred morsko ožino, ki jo vi s svojim izrazom imenujete Heraklovi stebri, je bil v njem otok – in ta otok je bil večji kot Libija in Azija skupaj in z njega so tedanji popotniki lahko prišli na druge otoke ter z otokov na celotno nasproti ležečo celino, ki je ob tistem resničnem morju. /.../ Pozneje je prišlo do izredno silovitih potresov in poplav, in nastopil je en neznosen dan in noč, ko se je vaša zbrana vojska pogreznila v zemljo; tudi otok Atlantida se je pogreznil v morje in izginil. Zato je tamkajšnje morje še zdaj neplovno in neraziskljivo, saj v njegovi plitvini predstavlja oviro plast blata, ki ga je otok naredil, ko se je pogrezal.««
Neskladenjska raba
uredi- Oklepaj je v matematiki oznaka, ki določa vrstni red računskih operacij, npr. (3 + 5) : 2 ali funkcijsko odvisnost, npr. f(x). Sestavljen je iz dveh delov, ki se v matematični terminologiji imenujeta predklepaj in zaklepaj.