Obraz s solzami veselja

Razvoj emodžijev se je začel v Japonski v poznih 90. letih 20. stoletja. Dve konkurenčni podjetji, NTT DoCoMo in Softbank, sta razvili prva dva nabora teh simbolov. Softbankov J-Phone je bil predstavljen leta 1997, a ni bil priljubljen zaradi omejene uporabnosti.^[1] Prvi priljubljen nabor emodžijev je leta 1999 ustvaril Šigetaka Kurita, zaposlen pri NTT DoCoMo, ko je risal ilustracije za besedilna sporočila.^[2][3] Kuritov nabor je vključeval barvne slike, vendar nobeden od 176 emodžijev ni izražal čustev. Čeprav Kurita mediji pogosto imenujejo za očeta emodžijev, se emodži Solze veselja ne pojavlja v njegovih zgodnjih delih.^[4]

Nabor emodžijev i-Mode, ki ga je razvil DoCoMo, izhaja iz japonskega vizualnega sloga, ki je značilen za mange in Animeje, in v kombinaciji s kaomoji predstavlja različne izraze obraza.^[5] Emojipedia je leta 2019 tvitnila o tem naboru, prikazujoč, kateri emotikoni so bili na voljo že leta 1997. Prvotna različica nabora Softbank iz leta 1997 je bila v črno-beli izvedbi in je vključevala obraze, ki so izražali čustva, med njimi le dva – nasmejan in žalosten obraz.^[6] Barvit in pogosto animiran obraz s solzami veselja se je pojavil v kasnejših različicah nabora Softbank, od leta 2000 naprej.^[7][8]

Nicolas Loufrani, izvršni direktor podjetja The Smiley Company, je igral ključno vlogo v gibanju za digitalne smeške.^[9] Leta 2001 je podjetje The Smiley Company razvilo in izdalo The Smiley Dictionary, slovar, ki je ponujal seznam čustvenih simbolov za uporabo pri spletni komunikaciji.^[9][10] Ta orodna vrstica je vključevala različne simbole in smeške, ki so bili popularni na platformah kot je MSN Messenger.^[11] The Smiley Dictionary je vseboval stotine rumenih emotikonov, med njimi tudi najstarejši znani smejoči se emotikon.^[12] tarejši znani smejoči se emotikon. V istem letu je Nokia, ki je bila takrat eno izmed vodilnih telekomunikacijskih podjetij na svetu, sedanje nize čustvenih simbolov še vedno označevala kot smeške.^[13]

Do leta 2010 je konzorcij Unicode združil različne japonske emotikone iz mobilnih naborov v enotno zbirko. Ti emotikoni so bili namenjeni vključitvi v izdajo Unicode 6.0. ki je izšla oktobra 2010.^[14] Med temi emotikoni je bil tudi obraz s solzami veselja, ki ga je dodal au by KDDI in kompleti čustvenih simbolov od SoftBank Mobile.^[15][16] Unicode je ta komplet objavil leta 2010. Apple pa je že leta 2007 razvil svojo tipkovnico z emodžiji, posebej za japonski trg, in jo lansiral na svojem prvem iPhonu. Sprva so uporabljali zasebno kodiranje Softbank, dokler Unicode ni dodelil standardnih kodnih točk.^[17] Emodži Solze veselja je bil globalno izdan leta 2011 po posodobitvi sistema iOS.^[3] To je skupaj z drugimi ponudniki in spletnimi platformami, ki so sprejeli tipkovnice z emodžiji, prispevalo k razširjeni uporabi emodžijev.^[18]

Emoji obraza s solzami veselja je kodiran na naslednji način:

• Bennett, Jessica (8. julij 2017). »Laugh and the World Laughs With You. Type 'Ha,' Not So Much«. The New York Times. Pridobljeno 28. julija 2017.
• Broder, Melissa (27. julij 2017). »Is Our Choice of Emoji a Window into Our Souls?«. Vice. Vice Media. Pridobljeno 28. julija 2017.
• Ziv, Stav (6. november 2015). »Oxford Dictionaries Word of the Year Is Not A Word«. Newsweek. Pridobljeno 28. julija 2017.

• Obraz s solzami veselja na Emojipedia