Momentna magnitudna lestvica

Glavni članek: seizmični moment.

Seizmični moment je mera za delo, ki ga opravi prelomnica potresa. Njegova velikost je enaka silam, ki obsegajo ekvivalent dvojnega para potresa. Točneje je skalarna velikost momentnega tenzorja drugega reda, ki opisuje komponente sile dvojnega para. Enota za seizmični momemnt je Newton meter [N · m] ali džul [J].

Prvi izračun seizmičnega momenta potresa iz njegovega seizmičnnega valovanja je izvedel geofizik z MIT Keiiti Aki za potres v Niigati 1964. To je naredil na dva načina. Najprej je uporabil podatke iz oddaljenih postaj seizmografske mreže WWSSN in analiziral dolgoperiodično 200 s seizmično valovanje (valovna dolžina približno 1000 km) za določitev velikosti ekvivalenta dvojnega para potresa. Nato je na podlagi dela Burridgea in Knopoffa o dislokaciji določil količino drsenja, sproščene energije, in padec napetosti (dejansko koliko potencialne energije se je sprostilo). Še posebej je izpeljal pomembno enačbo, ki povezuje seizmični moment potresa z njegovimi fizičnimi parametri:

${\displaystyle M_{0}=\mu \,{\overline {u}}\,S\!\,,}$ 

kjer je ${\displaystyle \mu \!\,}$  togost (ali upor) gibanja prelomnice po površinah površja ${\displaystyle S\!\,}$  čez povprečno dislokacijo (razdaljo) ${\displaystyle {\overline {u}}\!\,}$ . V sodobni formulaciji količino ${\displaystyle {\overline {u}}\!\,}$  zamenjujejo z ustreznico ${\displaystyle {\overline {D}}A\!\,}$ , ki je znana kot »geometrični moment« ali tudi »potentnost« (potency).^[5].) S to enačbo se lahko moment, določen iz dvojnega para seizmičnega valovanja, poveže z momentom, izračunanim s podatki o površini površja drsenja prelomnice in količine zdrsa. V primeru niigatskega potresa je dislokacija, ocenjena iz seizmičnega momenta, dala smiselni približek opazovane dislokacije.^[6]