[go: up one dir, main page]

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Beseda »krompir« se nanaša tako na užitne gomolje, kot na celo rastlino.

Krompir

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred: Asteridae (štiriobročne zraslovenčnice)
Red: Solanales (razhudnikovci)
Družina: Solanaceae (razhudnikovke)
Rod: Solanum (razhudnik)
Vrsta: S. tuberosum
Znanstveno ime
Solanum tuberosum
L.

Danes je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur.[1]

Slovenska beseda krompir izhaja iz nemškega izraza grund Birne, v dobesednem prevodu talna hruška, ki se v nekaterih nemških narečjih še danes uporablja.

Uporaba za prehrano

uredi

Zgodovina

uredi
 
Krompir na risbi Martina Cilenška (Naše škodljive rastline, 1892)

Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.[2]

V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Eden prvih naj bi ga za prehrano uporabil sir Francis Drake, in sicer na slavnostni večerji 4. aprila 1581 na jadrnici, potem ko so uplenili špansko ladjo - vendar ni jasno, ali je šlo morda za navadni ali sladki krompir.[3] Krompir so prinesli v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na Slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja.

Hranilna vrednost krompirja

uredi

Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode - skoraj 80 %, 17,5 % ogljikovih hidratov, 2 % beljakovin in 0,1 % lipidov. Večino vsebnosti ogljikovih hidratov predstavlja škrob. Od mineralnih snovi vsebuje največ kalija (421 mg na 100 g) in fosforja (57 mg na 100 g), od vitaminov pa vitamin C (19,7 mg na 100 g). Ne vsebuje vitamina A.[4]

Shranjevanje krompirja

uredi

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju kopičenje zelo nevarnega alkaloidasolanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj za zastrupitev s solaninom.

Sorte krompirja v Sloveniji

uredi
 
Različne sorte krompirja

Sorte krompirja, ki jih pridelujemo v Sloveniji od leta 1995 dalje, so:

Krompirjevi škodljivci

uredi
 
Krompir med cvetenjem

Krompirjev molj (znanstveno ime Phtorimaea operculella Tel.) je najbolj nevaren škodljivec, ki se lahko zaredi na krompirju. Dolg je okoli 5 mm z razponom kril od 15 do 17 mm, sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije gosenica dolga približno 15 mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se razvijejo gosenice pod krompirjevo kožico in delajo prave rove v krompir ter povzročijo gnitje krompirja. Tak krompir ni užiten in mora biti strokovno odstranjen ter uničen.

Pomemben patogen je tudi bakterija z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al., ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju. Kjer ga opazijo, morajo nemudoma hitro ukrepati, sicer lahko uniči letino.

Pridelava krompirja v svetu

uredi

Pridelava krompirja v svetu v letu 2003 po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:


Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2003 (FAO)
  Kitajska 66,8   Ukrajina 18,5   Nizozemska 6,4
  Rusija 36,7   Poljska 13,7   Francija 6,2
  Indija 23,1   Nemčija 9,8   Združeno kraljestvo 5,9
  ZDA 20,8   Belorusija 8,6 *   Slovenija 3,2

Pridelava krompirja v svetu v letu 2010 po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:

Pridelava krompirja v milijonih ton v letu 2010 (FAO)
  Kitajska 68,4   Ukrajina 18,9   Nizozemska 6,8
  Rusija 38,8   Poljska 17,9   Francija 10,5
  Indija 25,6   Nemčija 7,6   Združeno kraljestvo 6,8
  ZDA 30,7   Belorusija 7,5 *   Slovenija 3,3

Pridelava krompirja v Sloveniji

uredi

V letu 2011 je bila količina pridelanega krompirja za 5 % manjša od količine krompirja, pridelane v letu 2010 in je znašala 96.179 ton. Povprečni pridelek v letu 2011 je znašal 26,4 t/ha. V letu 2011 je bilo s krompirjem posajeno za 11,3% manj kmetijskih površin kot v letu 2010. [5]

Bolezni

uredi

Virusne bolezni

uredi

Bolezni, prenosljive z dotikom

uredi

Bolezni, prenosljive z listnimi ušmi

uredi

Bolezni, prenosljive z ogorčicami

uredi

Bakterijske bolezni

uredi

Glivične bolezni

uredi

Škodljivci

uredi

Sklici in opombe

uredi
  1. »International Year of the Potato 2008 – The potato« (PDF). Organizacija za prehrano in kmetijstvo. 2009. Pridobljeno 26. oktobra 2011.
  2. Spooner, David M.; McLean, Karen; Ramsay, Gavin; Waugh, Robbie; Bryan, Glenn J. (2005). »A single domestication for potato based on multilocus amplified fragment length polymorphism genotyping«. PNAS. Zv. 102, št. 41. str. 14694–14699. doi:10.1073/pnas.0507400102. ISSN 0027-8424. PMC 1253605. PMID 16203994.
  3. Velika knjiga o krompirju, 2008: 11.
  4. »Potatoes, flesh and skin, raw«. United States Department of Agriculture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2014. Pridobljeno 6. septembra 2014.
  5. »Rastlinska pridelava, Slovenija, 2011 - končni podatki«. Statistični urad RS. 29. marec 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 18. marca 2015.
  • Miloš Kus: Krompir. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1994.

Zunanje povezave

uredi