[go: up one dir, main page]

Klasika Brugge–De Panne

Klasika Brugge–De Panne (prej Trije dnevi Brugge–De Panne) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji, ki jo v današnji enodnevni obliki organizirajo od leta 2018 naprej in je del svetovne serije UCI World Tour. Sama dirka pa poteka že od leta 1977, ko je bila vse do tedaj to tridnevna dirka. Tradicionalno na predzadnjo sredo pred belgijskim spomenikom Po Flandriji.[1][2]

Klasika Brugge–De Panne
Podatki o dirki
Datumkonec marca
RegijaZahodna Flandrija, Belgija
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
Tip3-dnevna dirka (do 2017)
1-dnevna klasika (od 2018)
OrganizatorKVC Panne Sportief
Direktor dirkeBernard Vandekerckhove
Spletna stranclassicbruggedepanne.be Uredite to na Wikipodatkih
Moški
Prva izvedba1977 (1977)
Št. izvedb48
Prvi zmagovalecBelgija Roger Rosiers
Največ zmagBelgija Eric Vanderaerden (5x)
Zadnji zmagovalecBelgija Jasper Philipsen
Ženske
Prva izvedba2018 (2018)
Št. izvedb7
Prva zmagovalkaBelgija Jolien D'Hoore
Največ zmagItalija Elisa Balsamo (2x)
Zadnja zmagovalkaItalija Elisa Balsamo

Zgodovina

uredi

Trije dnevi De Panne

uredi

Leta 1977 je bila ustanovljena tridneva dirka Trije dnevi De Panne v tednu pred spomenikom Po Flandrijo, običajno konec marca ali v začetku aprila. Prvi dan je bila ponavadi valovita etapa z startom v mestu De Panne in ciljem v Ardenih. Drugi dan je bila na sporedu dolga ravninska etapa ob flamski obali in z ciljem v mestu Koksijde. Tretji dan je bil sestavljen iz dveh etap, obe z startom in ciljem v mestu De Panne, zadnja etapa kot posamični kronometer. Tekmovalo se je od torka do četrtka in to je bila zadnja in zelo zaželjena pripravljalna dirka pred flandrijskim spomenikom v nedeljo. Eric Vanderaerden, močan sprinter in kronometrist, je dirko v 1980ih in 1990ih zmagal skupaj rekordnih petkrat.

Trije dnevi Bruges–De Panne

uredi

Leta 2018 je dirka spremenila tako ime kot format. Kjub trem dnevom v naslovu, je dirka za moške po novem postala enodnevna in zamenjala termin z dirko Skozi Flandrijo. Dirka je tako na sporedu en teden prej, za spomenikom Milano–San Remo, torej v sredo pred E3 Saxo Bank Classic, zaradi katere so skrajšali traso. Ardene in kronometer so črtali in jo v celoti postavili le v Zahodna FlandrijaZahodno Flandrijo. Sloviti vzpon Kemmelberg in ostali tlakovani odseki imajo tako večjo težno na novi trasi.[3][4] Da bi obdržali večdnevni format, so žensko dirko leta 2018 inavgurirali en dan kasneje kot moško. Obe dirki imata start v Bruggu in dva cilja v in okoli mesta De Panne. Trenutno ime je dobilo leta 2021.

Moški

uredi

Zmagovalci po letih

uredi
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
"Trije dnevi De Panne"
1977 Belgija  Roger Rosiers Francija  Yvon Bertin Belgija  Guido Van Sweevelt
1978 Belgija  Guido Van Sweevelt Belgija  Jos Jacobs Nizozemska  Cees Priem
1979 Belgija  Gustaaf Van Roosbroeck Belgija  Marc Renier Belgija  Guido Van Calster
1980 Irska  Sean Kelly Belgija  Gustaaf Van Roosbroeck Belgija  Etienne Van der Helst
1981 Belgija  Jan Bogaert Belgija  André Dierickx Belgija  Jos Jacobs
1982 Nizozemska  Gerrie Knetemann Belgija  Daniel Willems Belgija  Jean-Luc Vandenbroucke
1983 Nizozemska  Cees Priem Belgija  Etienne De WildE Belgija  Michel Pollentier
1984 Nizozemska  Bert Oosterbosch Belgija  Eric Vanderaerden Belgija  Ferdi Van Den Haute
1985 Belgija  Jean-Luc Vandenbroucke Irska  Sean Kelly Nizozemska  Adrie van der Poel
1986 Belgija  Eric Vanderaerden Irska  Sean Kelly Belgija  Jean-Luc Vandenbroucke
1987 Belgija  Eric Vanderaerden Irska  Sean Kelly Belgija  Jean-Luc Vandenbroucke
1988 Belgija  Eric Vanderaerden Avstralija  Allan Peiper Nizozemska  Frans Maassen
1989 Belgija  Eric Vanderaerden Nizozemska  Jelle Nijdam Avstralija  Allan Peiper
1990 Nizozemska  Erwin Nijboer Belgija  Johan Museeuw Nizozemska  Gerrit Solleveld
1991 Nizozemska  Jelle Nijdam Nizozemska  Frans Maassen Italija  Maximilian Sciandri
1992 Nizozemska  Frans Maassen Rusija  Vjačeslav Jekimov Francija  Thierry Marie
1993 Belgija  Eric Vanderaerden Nizozemska  Frans Maassen Belgija  Edwig Van Hooydonck
1994 Italija  Fabio Roscioli Uzbekistan  Džamolidin Abdužaparov Nizozemska  Frans Maassen
1995 Italija  Michele Bartoli Danska  Rolf Sørensen Italija  Gianluca Bortolami
1996 Rusija  Vjačeslav Jekimov Belgija  Wilfried Peeters Nemčija  Olaf Ludwig
1997 Belgija  Johan Museeuw Belgija  Carlo Bomans Italija  Marco Milesi
1998 Italija  Michele Bartoli Francija  Emmanuel Magnien Rusija  Vjačeslav Jekimov
1999 Belgija  Peter Van Petegem Belgija  Frank Vandenbroucke Italija  Denis Zanette
2000 Rusija  Vjačeslav Jekimov Latvija  Romāns Vainšteins Rusija  Sergej Ivanov
2001 Belgija  Nico Mattan Nizozemska  Erik Dekker Rusija  Vjačeslav Jekimov
2002 Belgija  Peter Van Petegem Italija  Stefano Zanini Združene države Amerike  George Hincapie
2003 Latvija  Raivis Belohvoščiks Italija  Gianluca Bortolami Belgija  Peter Van Petegem
2004 Združene države Amerike  George Hincapie Nemčija  Danilo Hondo Nizozemska  Gerben Löwik
2005 Belgija  Stijn Devolder Italija  Alessandro Ballan Belgija  Nico Mattan
2006 Belgija  Leif Hoste Avstrija  Bernhard Eisel Španija  Luis León Sánchez
2007 Italija  Alessandro Ballan Nizozemska  Joost Posthuma Belgija  Bert Roesems
2008 Nizozemska  Joost Posthuma Italija  Manuel Quinziato Italija  Enrico Gasparotto
2009 Belgija  Frederik Willems Nizozemska  Joost Posthuma Nizozemska  Tom Leezer
2010 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske  David Millar Ukrajina  Andrij Grivko Italija  Luca Paolini
2011 Belgija  Sébastien Rosseler Nizozemska  Lieuwe Westra Poljska  Michał Kwiatkowski
2012 Francija  Sylvain Chavanel Nizozemska  Lieuwe Westra Poljska  Maciej Bodnar
2013 Francija  Sylvain Chavanel Norveška  Alexander Kristoff Nizozemska  Niki Terpstra
2014 Belgija  Guillaume Van Keirsbulck Avstralija  Luke Durbridge Belgija  Gert Steegmans
2015 Norveška  Alexander Kristoff Belgija  Stijn Devolder Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske  Bradley Wiggins
2016 Nizozemska  Lieuwe Westra Norveška  Alexander Kristoff Kazahstan  Aleksej Lucenko
2017 Belgija  Philippe Gilbert Avstrija  Matthias Brändle Norveška  Alexander Kristoff
"Trije dnevi Brugge–De Panne"
2018 Italija  Elia Viviani Nemčija  Pascal Ackermann Belgija  Jasper Philipsen
2019 Nizozemska  Dylan Groenewegen Kolumbija  Fernando Gaviria Italija  Elia Viviani
2020 Belgija  Yves Lampaert Belgija  Tim Declercq Belgija  Tim Merlier
"Klasika Brugge–De Panne"
2021 Irska  Sam Bennett Belgija  Jasper Philipsen Nemčija  Pascal Ackermann
2022 Belgija  Tim Merlier Nizozemska  Dylan Groenewegen Francija  Nacer Bouhanni
2023 Belgija  Jasper Philipsen Nizozemska  Olav Kooij Belgija  Yves Lampaert
2024 Belgija  Jasper Philipsen Belgija  Tim Merlier Nizozemska  Danny van Poppel

Večkratni zmagovalci

uredi
 
Eric Vanderaerden je dirko (takrat še tridnevno) zmagal rekordnih petkrat.
Zmage Kolesar Edicija
5 Belgija  Eric Vanderaerden 1986, 1987, 1988, 1989, 1993
2 Italija  Michele Bartoli 1995, 1998
Rusija  Vjačeslav Jekimov 1996, 2000
Belgija  Jasper Philipsen 2023, 2024
Belgija  Peter Van Petegem 1999, 2002
Francija  Sylvain Chavanel 2012, 2013

Zmagovalci po državah

uredi
Zmage Država
24   Belgija
9 Zastava Nizozemske  Nizozemska
5 Zastava Italije  Italija
2   Francija
  Irska
  Rusija
1   Združeno kraljestvo
Latvijaska zastava  Latvija
Zastava Norveške  Norveška
  ZDA

Ženske

uredi

Zmagovalke po letih

uredi
Leto Zmagovalka Druga Tretja
"Trije dnevi Brugge–De Panne"
2018 Belgija  Jolien D'Hoore Avstralija  Chloe Hosking Luksemburg  Christine Majerus
2019 Nizozemska  Kirsten Wild Nizozemska  Lorena Wiebes Belgija  Lotte Kopecky
2020 Nizozemska  Lorena Wiebes Nemčija  Lisa Brennauer Belgija  Lotte Kopecky
"Klasika Brugge–De Panne"
2021 Avstralija  Grace Brown Danska  Emma Norsgaard Jørgensen Belgija  Jolien D'Hoore
2022 Italija  Elisa Balsamo Nizozemska  Lorena Wiebes Italija  Marta Bastianelli
2023 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske  Pfeiffer Georgi Italija  Elisa Balsamo Nizozemska  Lorena Wiebes
2024 Italija  Elisa Balsamo Nizozemska  Charlotte Kool Poljska  Daria Pikulik

Večkratne zmagovalke

uredi
Zmage Država Edicija
2 Italija  Elisa Balsamo 2022, 2024

Zmagovalke po državah

uredi
Zmage Država
2 Zastava Nizozemske  Nizozemska
Zastava Italije  Italija
1   Avstralija
  Belgija
  Združeno kraljestvo
Zastava Italije  Italija

Sklici

uredi
  1. »Driedaagse De Panne wordt dit jaar een tweedaagse« [Three-day De Panne will be a two-day event this year]. Sporza (v nizozemščini). Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2018. Pridobljeno 21. marca 2018.
  2. Coorevits, Hugo. »3 zaken om naar uit te kijken in nieuwe Driedaagse: kasseien, wind én hellingen« [3 things to look forward to in the new Three Days: cobblestones, wind and hills]. Sportwereld (v nizozemščini). Mediahuis. Pridobljeno 21. marca 2018.
  3. Plouvin, Antoine. »Les 3 Jours de Bruges – La Panne: Le parcours et les 12 premières équipes dévoilés«. Cyclingpro.net (v francoščini). Pridobljeno 21. marca 2018. The 3 Days of Bruges – De Panne: The course and the first 12 teams unveiled
  4. »Les Trois jours de Bruges-La Panne sur une journée ce mercredi«. Le Soir (v francoščini). Rossel & Cie. S.A. Pridobljeno 21. marca 2018. The three days of Bruges-De Panne in one day on Wednesday