Kašelj

V prvi fazi oseba globoko vdihne in s tem poveča prostornino zraka v pljučih. Globok vdih je posledica aktivacije inspiracijskih mišic: trebušne prepone, zunanjih medrebrnih mišic in pomožnih dihalnih mišic v vratu. Prsni koš se pomakne navzpred in navzdol, za seboj povleče stensko poprsnico in zato intraplevralni tlak močno naraste.

V drugi, kompresijski fazi se aktivirajo ekspiracijske mišice (trebušne in notranje medrebrne mišice) ob zaprtem glotisu. Zaradi kompresije dihanja tlak v pljučih močno naraste.

Glasilke se hipoma razpnejo iz zrak pod velikim tlakom zapusti pljuča. Hitrost zraka doseže tudi do 480 km/h, pri nekaterih primerih so poročali že celo o poškodbi vratnih vretenc. Zrak zaradi velike hitrosti odstani iz dihal tudi tujke in izločke.

Receptorji za dražljaje so prosti končiči aferentnih vlaken klateža. Nahajajo se v sluznici dihalnih poti, v grlu in v žrelu (segajo do segmentnih bronhov).^[2]

Dražljaji, ki lahko sprožijo refleks kašlja so lahko:

• mehanični: vdihani delci, sluz ...
• kemični: cigaretni dim, dražeči plini ...
• toplotni: hipna izpostavitev mrazu
• vnetni
• psihogeni

Aferentne poti gredo po vagusu do podaljšane hrbtenjače, kjer se nahaja center za kašelj. Le-ta preko eferentnih poti preko motoričnih živcev iz hrbtenjače aktivira dihalne mišice, ki povzročijo sprva globok vdih in nato silovit izdih.

Načeloma zdravnik poišče vzrok, ki je pripeljal do kašljanja in se zdravi ta vzrok. Velikokrat gre za vnetne procese v sluznici zaradi okužbe z bakterijami. V tem primeru je smotrna uporaba antibiotikov. Vnetja zavirajo tudi glukokortikoidi.

Zdravila, ki lajšajo sam kašelj, se imenujejo antitusiki. Produktivnega kašlja ne zaviramo, ker je to refleks, ki čisti dihalne poti; uporabljajo se lahko zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje (na primer sekretolitiki, ki redčijo sluz).