HDD Olimpija

Ime kluba

• SK Ilrija - 1928-1942
• HK Udarnik - 1946
• HK Triglav - 1947
• HK Enotnost - 1948
• HK Ljubljana - 1949-1961
• HK Olimpija Ljubljana - 1962-1984
• HK Olimpija Kompas - 1985-1990
• HK Olimpija Hertz - 1991-1998
• HDD ZM Olimpija - 2001-2008
• HDD Tilia Olimpija - 2008-2012
• HDD Telemach Olimpija - 2012-danes

Pri SK Ilrija so leta 1928 kot prvi v Jugoslaviji začeli organizirano igrati hokej po kanadskih pravilih, prvo hokejsko opremo sta v Ljubljano z Dunaja prinesla Stanko Bloudek in Viktor Vodišek, hokejsko drsališče pa je bilo zgrajeno pod Cekinovim gradom na teniških igriščih Ilirije. Ker niso imeli nasprotnika, so si ga organizirali sami v Kamniku in z njimi je SK Ilrija 7. februarja 1932 odigrala prvo hokejsko tekmo v Jugoslaviji, na kateri je SK Ilrija zmagala z rezultatom 15:1.^[2] Tekma je bila pripravljalna za premiero pred domačim občinstvom. SK Ilrija je namreč 21. februarja 1932 odigrala prvo, tudi mednarodno, tekmo slovenskega kluba proti avstrijskemu klubu KAC iz Celovca, ki je pred tisoč gledalci zmagal z 1:12. Leta 1934 je Ilirija odigrala prvo tekmo na tujem, v Bukarešti jo je premagala romunska reprezentanca. Istega leta je bil na Bledu prirejen prvi pomembnejši jugoslovanski mednarodni hokejski turnir, ki so se ga udeležili klubi SK Ilirija, WEV iz Dunaja, VSV iz Beljaka in FTC iz Budimpešte, SK Ilirija pa se je udeleževala tudi hokejskih turnirjev v tujini.^[3]

 

Leta 1937 je ustanovljena Jugoslovanska zveza za drsanje in hokej na ledu (JZDHL), ki je za prvaka v sezonah 1937 in 1938 razglasila SK Ilrijo kot edini pravi jugoslovanski hokejski klub. SK Ilrija je leta 1939 kot Jugoslovanska hokejska reprezentanca nastopila na Svetovnem hokejskem prvenstvu v švicarskem Zürichu, kjer je s porazoma proti Češkoslovaški, Švici in Latviji in neodločenim izidom proti Belgiji zasedla predzadnje, trinajsto mesto. Istega leta so nastopili še na turnirju v Bukarešti, kjer so dosegli prvo mednarodno zmago Jugoslovanske reprezentance, s 4:2 nad Nizozemsko. Leta 1939 je bilo odigrano prvo Jugoslovansko hokejsko prvenstvo v Ljubljani, kjer je SK Ilirija osvojila naslov prvaka v konkurenci še treh zagrebških hokejskih klubov (ZKD, HAŠK, Marathon), uspeh je proti istim nasprotnikom ponovila tudi naslednje leto v Zagrebu ter tretjič zapored še leta 1941, tokrat zopet v Ljubljani, nasprotnika pa subotiški Palić in Varadžinsko ŠD.^[4] SK Ilirija je tako osvojila do izbruha druge svetovne vojne, od katerega klub ni več nikoli igral pod tem imenom, pet naslovov oz. tri dejansko na ledu.

Ljubljanski hokejisti, ki so se po drugi svetovni vojni zopet zbrali in organizirali v hokejski klub, so si takrat nadeli ime HK Udarnik. Vendar pa državno prvenstvo v sezoni 1945/46 ni bilo odigrano zaradi pretoplega vremena. Na sporedu bi sicer moralo biti v začetku februarja 1946 v Zagrebu, poleg Ljubljančanov pa bi morali nastopiti še Mladost Zagreb, Spartak Subotica in Crvena zvezda.^[4]

Predvidoma koncem leta 1946 se ljubljansko moštvo preimenuje v HK Triglav in pod tem imenom nastopi na prvem povojnem prvenstvu, ki je bilo izvedeno v vikendu od 24. do 26. januarja 1947 v Ljubljani. Kot je takrat zapisal časopis, Ljubljančanom ni uspelo ubraniti (predvojnega) naslova, saj so zasedli drugo mesto za zagrebško Mladostjo.^[4]

Že na naslednjem državnem prvenstvu, hokejisti iz ljubljanskega Tivolija nastopijo pod imenom Enotnost. Na prvenstvu, ki se je odvijalo koncem februarja 1948 in katerega se je udeležilo šest klubov, ponovno osvojijo drugo mesto, tokrat je bil v močnejši beograjski Partizan. Branilec naslova, zagrebška Mladost se prvenstva zaradi turneje po Češki, ni udeležila. Kot zanimivost, na tem prvenstvu ime Udarnik nosi moštvo iz Karlovca.^[4]

Na prvenstvu 1948/49, ki se je zadnji teden januarja 1949 odvijalo v Planici in Ljubljani, moštvo iz Tivolija nastopi pod imenom HK Ljubljana, katerega zadrži do začetka 60.-tih let. Ker Ljubljana ni premogla umetnega drsališča, ki bi omogočalo treninge, so Ljubljančani zaostajali in ves ta čas gledali v hrbet tekmecem iz Zagreba, Beograda ter Jesenic. Moštvo, razen v sezoni 1957/58 ko osvoji 2., zaseda končna 3. do 5. mesta v državnih prvenstvih.^[4]

 

Leta 1962 se je HK Ljubljana pridružila Akademskem športnem društvu Olimpija, ki je bilo tedaj že dobro razvito, in prevzela tudi ime Olimpija, prvi predsednik je postal Hinko Miklavčič. V istem času so v hokejskem klubu resneje začeli z delom z mladimi hokejisti z vzpostavitvijo hokejske šole. Jozef Beniač in Vladimir Švejda sta najbolj zaslužna za razvoj številnih ljubljanskih hokejskih talentov v sledečih desetletjih. V letih 1968 jn 1969 je Milan Betetto s pomočjo mesta Ljubljane in nekaterih podjetij vodil akcijo 1000 drsalk za pomoč hokejski šoli.^[5]

Dobro delo z mladimi se je kmalu obrestovalo, saj je v sezoni 1971/72 Olimpija po tridesetih letih ponovno osvojila naslov jugoslovanskega državnega prvaka, nato pa še v sezonah 1973/74, 1974/75, 1975/76, 1979/80, 1980/81, 1982/83, 1983/84. Ob tem je v letih 1969, 1972 in 1975 osvojila še naslov jugoslovanskega pokalnega zmagovalca ter Alpski pokal leta 1972. Olimpija je v tem obdobju nastopala tudi v Pokalu evropskih prvakov, prvič v sezoni 1972/73. Štirikrat se je uspela uvrstiti v četrtfinale tekmovanja, kjer so jo izločili dvakrat ECH Düsseldorf, po enkrat pa Poldi Kladno in CSKA Moskva.^[5]

Po letu 1980 se je dotedanji dolgoletni sponzor Žito začel umikati skupaj s Francom Puterletom, zato si je moral klub poiskati nove sponzorje. Za 1984/85 je postal nov sponzor Turistična agencija Kompas, klub je prvič dal ime sponzorja tudi v ime, HK Olimpija Kompas. Edina osvojena lovorika pod tem imenom je jugoslovanski pokal v sezoni 1987.^[5]

Z začetkom slovenskega hokejskega prvenstva v 1991/92 je nov glavni sponzor kluba postalo podjetje Hertz. V prvih treh sezonah slovenske lige je Olimpija vselej izgubila končnico za naslov prvaka proti Jesenicam s 3:4, v sezoni 1994/95 pa se je začela dolgoletna prevlada Olimpije v slovenski ligi, pod imenom HK Olimpija Hertz pa štirje zaporedni naslovi slovenskega prvaka. V tem obdobju se je Olimpija tudi trikrat uvrstila v polfinale Pokala evropskih prvakov, v sezoni 1991/92 sta jo izločila Dinamo Moskva in SC Bern, v sezoni 1995/96 Petra Vsetin, v sezoni 1996/97 pa Lada Togliatti. Olimpija je v štirinajstih nastopih v tem tekmovanju na 49-ih tekmah dosegla štiriindvajset zmag, tri neodločene izide in dvaindvajset porazov z razmerjem v golih 220:196. V sezoni 1994/95 je Olimpija osvojila tretje mesto na turnirju Federation Cup v Hali Tivoli, ko je premagala HK Partizan Beograd z 12:0, izgubila pa proti klubu Salavat Julajev Ufa z 2:6.^[5]

 

Leta 1998 se je podjetje Hertz umaknilo kot glavni sponzor, šele leta 2001 pa je klub pridobil novega, Zavarovalnico Maribor. Kljub temu je Olimpija nadaljevala s prevlado v slovenski ligi z osvojitvijo še šestih zaporednih naslovov prvaka do sezone 2004/05, ter nato še v sezoni 2006/07. Leto za Jesenicami, je v sezoni 2007/08 v Ligo EBEL vstopila tudi Olimpija, ki je po slabšem začetku presenetljivo osvojila drugo mesto po porazu v finalu z 2:4 v zmagah proti klubu Red Bull Salzburg.

Olimpija je v sezono 2008/09 vstopila z velikimi upi, da vsaj ponovi uspehe iz prejšnje sezone, ko so na koncu izgubili s 4:2 v finalu proti Salzburgu. Klub je dobil novega sponzorja, dotedanjega (Zavarovalnico Maribor) je zamenjala prav tako zavarovalniška družba Tilia. Poleg menjave celostne podobe je prišlo tudi do nekaj kadrovskih zamenjav.

Vodstvo kluba je pripeljalo novega vratarja, najboljšega vratarja prejšnje sezone Alexa Westlunda je zamenjal Mike Morrison, ki je prišel z izkušnjami iz lige NHL za ekipe Edmonton, Ottawo in Phoenix. Trener je ostal Mike Posma, ki je v prejšnji sezoni preporodil ekipo in jo popeljal do finala lige EBEL.

Prišli so nekateri obetavni mladi igralci, npr. Nejc Berlisk, Aleš Sila, Klemen Sodržnik, Anže Ropret in Matija Pintarič, iz hčerinske ekipe HD HS Olimpija je prišel Žiga Pance. Velika okrepitev je postal Frank Banham, ki je v prejšnji sezoni igral za Salzburg polovico sezone, a se nato sprl s trenerjem in odšel na Švedsko k ekipi Malmö IF Redhawks. Nazaj v Ljubljano se je vrnil Jurij Goličič, ki je v prejšnji sezoni kazal dobre predstave na Jesenicah.

Klub je zapustil Alex Westlund, ki ni želel odkupiti predpogodbe z Linzem, ki jo je podpisal na polovici sezone, ko je bila Olimpija v veliki krizi. Predpogodbo z Linzem je podpisal tudi Kevin Mitchell, a jo je nato odkupil in podaljšal pogodbo z Olimpijo. Odšli so Jan Loboda, Domen Vedlin, Gregor Slak in Klemen Mohorič, ki so med prejšnjo sezono zelo malo igrali z izjemo Klemena Mohoriča, ki je zaigral v finalu proti Salzburgu po poškodbi Alexa Westlunda. Klub so zapustili tudi Dejan Kontrec, Brian Felsner, Jeremiah McCarthy in Jaka Avgustinčič.

 

Kljub okrepitvam se je sezone za hokejiste Olimpije začela slabo. Že uvodna tekma proti Salzburgu, ki so jo na domačem ledu izgubili s 7:0, je nakazala nadaljnji potek sezone. Po sedmih krogih, ko je Olimpija zmagala le na tekmi z Jesenicami in prepričljivo zasedala zadnje mesto, je klub moral zapustiti trener Mike Posma. Na preizkušnjo je prišel Finec Jesse Niinimäki, ki pa po mnenju vodstva kluba ni pokazal dovolj kvalitetne igre, da bi z njim podpisali pogodbo. Posmo je nato zamenjal Kanadčan Randy Edmonds, ki je uspel stabilizirati rezultate in se približati mestom, ki vodijo v končnico (v 20. krogu je Olimpija že zasedala osmo mesto, ki vodi v končnico, a ga nato čez tri dni izgubila z domačim porazom 2:3 proti Innsbrucku), a je tudi njega pestila neučinkovitost ekipe in neprepričljivost vratarja Morrisona, ki je nato zaradi slabih predstav zapustil ekipo. Zamenjal ga je Finec Markus Korhonen, ki ga je že po dveh tekmah udarila poškodba predpone. Zamenjal ga je rezervni vratar Aleš Sila. V rednem delu lige se je izkazal Kanadčan Frank Banham, ki je po 29 krogih zasedal drugo mesto na lestvici najuspešnejših hokejistov lige, zadel je dvajsetkrat.

• Liga EBEL
  • Naslov podprvaka: 1 (2007/08)

• Slovenska liga
  • Naslov prvaka: 15 (1994/95, 1995/96, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02, 2002/03, 2003/04, 2006/07, 2011/12, 2012/13, 2013/14, 2015/16)
  • Naslov podprvaka: 10 (1991/92, 1992/93, 1993/94, 2004/05, 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2014/15, 2016/17)

• Jugoslovanska liga
  • Naslov prvaka: 13 (1936/37, 1937/38, 1938/39, 1939/40, 1940/41, 1971/72, 1973/74, 1974/75, 1975/76, 1976/77, 1979/80, 1980/81, 1983/84)
  • Naslov podprvaka: 14 (1946/47, 1947/48, 1957/58, 1958/59, 1964/65, 1969/70, 1970/71, 1972/73, 1976/77, 1977/78, 1980/81, 1981/82, 1987/88, 1990/91)

• Jugoslovanska pokal
  • Pokalni naslov: 4 (1969, 1972, 1975, 1987)

• Mednarodna liga
  • Naslov prvaka: 2 (2000/01, 2001/02)

• Alpska liga
  • Naslov podprvaka: 1 (1996/97)

• Pokal konfederacij
  • Tretje mesto: 1 (1994/95)

• Karavanški pokal
  • Pokalni naslov: 4 (1973, 1974, 1975, 1979)

• Alpski pokal
  • Pokalni naslov: 1 (1972)

• Poletna liga Rudi Hiti
  • Pokalni naslov: (2000, 2002, 2004)

Glej tudi Kategorija:Hokejisti HK Olimpija.

Upokojene številke

• 24 - Tomaž Vnuk

Slovenski igralci

Igralci iz lige NHL

Ostali tuji igralci

• RTVSLO: Začetki hokeja na Slovenskem

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: HDD Olimpija.

• Uradno spletno mesto
• Profil Arhivirano 2019-08-08 na Wayback Machine. na straneh HZS
• Profil na eliteprospects.com