Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko 𒄈𒋢𒆠, latinizirano: ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
| Girsu Ĝirsu | |
|---|---|
| Lokacija | Tello, Governorat Dhi Qar, Irak |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 31°37′00″N 46°9′0″E / 31.61667°N 46.15000°E |
| Tip | naselje |
| Zgodovina | |
| Ustanovljeno | 5. tisočletje pr. n. št. |
| Opuščeno | okoli 200 pr. n. št. |
| Kulture | sumerska |
| Druge informacije | |
| Arheologi | Ernest de Sarzec (1877-1900) Gaston Cros (1903-1909) Abbé Henri de Genouillac (1929-1931) André Parrot (1931-1933) |
Zgodovina
urediGirsu je bil morda naseljen že v ubaidskem obdobju (5300-4800 pr. n. št.). Zelo dejaven je postal v zgodnjem dinastičnem obdobju (2900-2335 pr. n. št). Med vladanjem kralja Gudee iz Druge lagaške dinastije je postal prestolnica Lagaškega kraljestva in ostal versko središče še potem, ko se je središče politične moči preselilo v Lagaš.[1] V obdobju Tretje urske dinastije je bil glavno upravno središče cesarstva. Po padcu Ura je njegov pomen upadel, vendar je ostal naseljen približno do leta 200 pr. n. št..
Arheologija
urediTell Telloh je bil prvo obširno raziskano sumersko mesto. Prva izkopavanja so potekala od leta 1877 do 1900 pod vodstvom Ernesta de Sarzeca, francoskega podkonzula v Basri. Izkopavanja od leta 1903 do 1909 je vodil njegov naslednik Gaston Cros.[2][3] Raziskave sta nadaljevala Abbé Henri de Genouillac (1929–1931) in André Parrot (1931–1933).[4] [5][6] Med najpomembnejše najdbe v Girsuju spada Stela jastrebov. Najdišče je utrpelo veliko škode zaradi nizkih standardov izkopavanja in ilegalnih izkopavanj. V Girsuju so do sedaj odkrili približno 50.000 klinopisnih tablic.[7]
Sklici
uredi- ↑ D.O. Edzard. Gudea and His Dynasty. University of Toronto Press, 1997, ISBN 0-8020-4187-6.
- ↑ E. de Sarzec. Découvertes en Chaldée. Pariz. Leroux, 1884–1893.
- ↑ G. Cros. Nouvelles fouilles de Tello. Pariz, 1910.
- ↑ H. de Genouillac. Fouilles de Telloh I: Epoques presargoniques. Pariz. 1934.
- ↑ H. de Genouillac. Fouilles de Telloh II: Epoques d'Ur III Dynastie et de Larsa. Pariz. 1936.
- ↑ A. Parrot, A. Michel. Tello: vingt campagnes de fouilles 1877–1933. Pariz. 1948.
- ↑ Telloh Tablets at Haverford Library.
Viri
uredi- Harriet Crawford. The Construction Inférieure at Tello. A Reassessment, Iraq 49 (1987): 71–76
- Benjamin R. Foster. The Sargonic Victory Stele from Telloh. Iraq 47 (1985): 15-30
- Claudia E. Suter. A Shulgi Statuette from Tello. Journal of Cuneiform Studies 43/45 (1991–1993): 63–70