Enoletnica
Enoletnica (tudi monociklična rastlina ali annuelles) je rastlina, katere razvoj od kalitve do semenske zrelosti je opravljen v isti vegetacijski sezoni[1].
Poletne enoletnice
urediNajvečji del enoletnic živi od pomladi do pozne jeseni. Spomladi vzkalijo, poleti cvetejo, v jeseni pa odmrejo. Zimo preživijo le semena, ki so odporna na mraz.
Nekaj poletnih enoletnic[2]:
- solata (Lactuca sativa)
- paradižnik (Lycopersicon esculebtum)
- paprika (Capsicum annuum)
- kumare (Cucumis sativus)
- fižol (Phaseolus vulgaris)
- grah (Pisum sativum)
- koruza (Zea mays)
- jara žita
- številni pleveli - modri glavinec (Centaurea cyanus), poljski mak (Papaver rhoeas), navadna loboda (Atriplex patula), itd.
Zimske enoletnice
urediOzimni enoletnici se razvoj prične jeseni, zaključi pa v naslednjem letu. Semena vzkalijo jeseni, razviti kalčki prezimijo in se naslednjo pomlad razvijejo v odraslo rastlino, ki cvete in ima plod. Rastlina odmre v pozni pomladi ali poleti.
Nekaj zimskih enoletnic[2]:
- ozimna žita
- plešec (Capsella bursa-pastoris) je lahko zimska ali poletna enoletnica.
Reference
uredi- ↑ Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
- ↑ 2,0 2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.