[go: up one dir, main page]

David Amaro (pravo ime: David Dekić), pevec, skladatelj in besedilopisec bosanskega porekla, * 3. avgust 1993, Jesenice, Slovenija.[1]

David Amaro
Osnovni podatki
Rojstno imeDavid Dekić
Znan tudi kotDavid Grom
Rojstvo3. avgust 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (31 let)
Jesenice, Slovenija
IzvorBled, Slovenija
Poklicglasbenik
Leta delovanja2005/2006–danes

Življenje v Sloveniji, 2005–2013

uredi

David Amaro, rojen kot David Dekić, je svoje otroštvo preživel na Gorenjskem, na Bledu, in ravno na Gorenjskem je začel s svojimi prvimi glasbenimi koraki. Njegov prvi vidnejši nastop je bil na pevskem tekmovanju Prvi glasek Gorenjske 2005 pri dvanajstih letih. Takrat je pristal na tretjem mestu po glasovanju občinstva v dvorani.[2][3] Istega leta je postal del televizijske oddaje Veseli mikrofon na TV Paprika (ki jo je vodila Tanja Žagar), kjer je na koncu pristal na drugem mestu.[4][5] V oddaji ga je opazil Miki Šarac, njegov poznejši menedžer in producent, z založbe Gong Records, ki mu je ponudila sodelovanje.

Z založbo Gong je sodeloval 7 let ter pod imenom David Grom izdal tri videospote za pesmi »Ta ljubezen« (2006), »Veš, da mislim nate« (2009) in »Za vedno« (2011). Leta 2011 je izdal tudi album z naslovom Veš, da mislim nate.

V sedmih letih delovanja kot David Grom se je udeležil tudi različnih festivalov, tako slovenskih kot mednarodnih:

  • s pesmijo »Ta ljubezen« je leta 2006 zmagal na otroškem festivalu FeNS
  • s pesmijo »Prvič« je leta 2007 zmagal na mednarodnem Laktaškem festivalu v BiH (prva nagrada otroške žirije in druga nagrada strokovne komisije), 2008 pa je z njo slavil na festivalu Zlata nutka na Poljskem[6]
  • s pesmijo »Ne prosi me« je bil leta 2008 na najstniškem FeNS-u tretji[1][7]
  • s pesmijo »Veš, da mislim nate« je leta 2009 zmagal na najstniškem festivalu FeNS
  • s pesmijo »Sakaj me« makedonskega avtorja Grigorja Koprova, ki jo je zapel v makedonščini, se je leta 2009 uvrstil v finale festivala Ohridski trubaduri[8]
  • s pesmijo »Za vedno« je leta 2012 zastopal Slovenijo na festivalu Slavianski Bazaar v Belorusiji in zasedel 7. mesto[9]
  • s pesmijo »Lepa si moja« Grigorja Koprova je leta 2012 na festivalu Zlaten kesten v Petriču v Bolgariji osvojil prvo nagrado občinstva in žirije[10][11]
  • leta 2012 je nastopil tudi na Makfestu v Štipu s pesmijo »Vinovna za se«, ki jo je prav tako napisal Grigor Koprov in ki jo je zapel v makedonščini[12]

V tem obdobju (ko je nastopal kot David Grom) je kot gost redno nastopal na koncertih Tanje Žagar, ki je bila tudi avtorica besedil večine njegovih pesmi.

Preizkusil se je tudi na gledaliških odrih: dve leti je igral vlogo Friedricha, enega izmed von Trappovih otrok, v muzikalu Moje pesmi, moje sanje, ki ga je oder na postavilo Prešernovo gledališče Kranj.[13] Avdicijo za to vlogo je uspešno opravil tudi zahvaljujoč šolnini za šolo muzikala, ki jo je prejel od Mojce Horvat in Simone Vodopivec.

Selitev v Manchester in sprememba umetniškega imena

uredi

Dekić je sprva, dokler je bil pod okriljem založbe Gong Records oz. do selitve v Veliko Britanijo pri 19 letih nastopal pod imenom David Grom (ime je zaščiteno pod založbo, zato ga ni mogel več uporabljati). Novo umetniško ime – David Amaro – si je nadel po istoimenskem filtru na Instagramu; želel si je, da bi bilo ime bolj "mednarodno zveneče", da bi ga Angleži lažje izgovarjali.[14]

Življenje v Veliki Britaniji

uredi

V času življenja v Manchestru je David svojo samostojno pot dal na stranski tir in se posvetil vokalnemu izobraževanju, nastopanju kot backvokalist ter petju v gospel zboru Manchester Inspirational Voices, ki je bil leta 2016 imenovan za BBC-jev gospel zbor leta (natančneje, l. 2016 so zmagali na tekmovanju BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year).[15] Vodja zbora Wayne Ellington je tudi njegov učitelj petja. V tem zboru je nekaj let prepeval tudi britanski pevec JP Cooper, s katerim je imel Amaro priložnost sodelovati – bil je njegov backvokalist pri live "vevo" različici pesmi »Good Friends«.

V svojem dosedanjem udejstvovanju v zboru Manchester Inspirational Voices je Amaro šel na kar nekaj turnej (po Poljskem, Nemčiji, Španiji, Franciji). Bil je eden izmed pevcev spremljevalnega zbora, ki je spremljal Take That na njihovi arenski turneji.[16]

Znan obraz ima svoj glas

uredi

Jeseni 2019 je Amaro sodeloval v 5. sezoni šova Znan obraz ima svoj glas in bil eden od finalistov. Preobrazba v Jima Carreyja oziroma v lik Maske v drugem tednu mu je prinesla prvo in edino tedensko zmago, petkrat pa je pristal na drugem mestu (Hozier, Prince, Halid Bešlič, Ceca, Justin Timberlake). Še posebej odmeven je bil njegov nastop kot Ceca.[17]

# Preobrazba Pesem
1. Fred Astaire "Cheek to Cheek"
2. Jim Carrey (Maska) "Cuban Pete"
3. Hozier "Take Me to Church"
4. Justin Bieber "Sorry"
5. Cher "Dov'è l'amore"
6. Prince "Kiss"
7. Halid Bešlić "Miljacka"
8. Čuki "Komar"
9. Ceca "Beograd"
10. Wham! "Wake Me Up Before You Go-Go"
11. Justin Timberlake "Can't Stop the Feeling!"
12. James Arthur "Impossible"

Free Minds

uredi

9. oktobra 2019 je David izdal svoj prvi singel pod imenom David Amaro z naslovom »Free Minds«. Pri pesmi je sodeloval s slovenskim glasbenim producentom Minlessom, besedilo zanjo pa je napisal sam: "Besedilo za pesem sem napisal na letalu, ravno na poti nazaj v Manchester, ko sem se vračal z enega izmed prvih sestankov za Znan obraz ima svoj glas, kjer sem prav tako veliko govoril o svojem življenju. Napisal sem besedilo, ki pokaže, da verjamem, da sem močnejši, kot sem si mislil. V življenju greš skozi različna obdobja tudi takšna, ko dvomiš vase, tako se tudi pesem začne, potem pa v refrenu ugotovim, da ne bom jokal za nečim, ki mi tako ali tako ni namenjeno."[18] V pesmi se dotakne tudi LGBT tematike (verz "I won't shy from kissing guys"). Zanjo je posnel tudi videospot, ki ga je režiral Matic Gabriel. Ta prikazuje zgodbo fanta, ki se z božjo pomočjo osvobodi, začne verjeti vase in se sprosti ter po nerodnem začetku uspešno prestane plesno avdicijo.

Najbolj iskani slovenski pevec leta 2019

uredi

Po podatkih Googla je bil Amaro v letu 2019 najbolj "guglan" slovenski glasbenik, prehitela ga je zgolj Madonna.[19]

Zasebno življenje

uredi

Amaro je javno povedal, da je gej. V 3. oddaji šova Znan obraz ima svoj glas, v kateri je zapel Hozierjevo pesem »Take Me to Church«, je Amaro spregovoril o svoji istospolni usmerjenosti, ki je bila glavni razlog, da se je pri 19-ih preselil v Manchester. V pogovoru z voditeljem Denisom Avdićem je povedal, da je Slovenijo zapustil, ker se ni počutil sprejetega.[20]

Diskografija

uredi
David Amaro
  • 2019: Free Minds (z Minlessom)
  • 2020: Repriza
  • 2020: Raj
  • 2020: Krenula priča
  • 2020: Kad ti dotaknem usne (z Ines Erbus)
  • 2022: Še vedno si lepa (EMA 2022)
  • 2022: Još uvek si lepa
  • 2022: Baš je glupo biti sam (z Ines Erbus)
  • 2022: Kreten
  • 2023: Uživam
  • 2024: Možda nam i Bog zavidi
David Grom

Albumi

  • 2011: Veš, da mislim nate

Singli

  • 2006: Ta ljubezen
  • 2009: Veš, da mislim nate[21]
  • 2009: Sakaj me
  • 2010: Polna luna[22]
  • 2011: Za vedno[23]
  • 2011: Naj pada zdaj dež[24]
  • 2012: En klic stran[25][26]
  • 2012: Lepa si moja
  • 2013: Dinamit[27]

Sklici in viri

uredi
  1. 1,0 1,1 »Po novem David Grom«. Gorenjski glas. 26. avgust 2008. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  2. »Prvi glasek Gorenjske« (PDF). Gorenjski glas. 28. oktober 2005. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  3. »PRVI GLASEK GORENJSKE JE LANA« (PDF). Gorenjski glas. 2. november 2005. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  4. »Finale Veselega mikrofona«. Dnevnik. 8. september 2006. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  5. »Pevec rosnih let«. Dnevnik. 29. december 2006. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  6. »David Grom: Veš, da mislim nate«. 5. avgust 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  7. »13. FeNS 2008«. Pridobljeno 20. decembra 2019.
  8. »album: DAVID GROM – VEŠ, DA MISLIM NATE«. 24. november 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  9. »David Grom in Belarus 2012«. 1. julij 2013. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  10. »David Grom uspel z erotično balado«. 24. oktober 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  11. »Slovenski pevec zmagal na festivalu v Bolgariji«. 26. september 2012. Pridobljeno 20. decembra 2019.
  12. »David Grom - Vinovna za se (Makfest 2012)«. 26. oktober 2012. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  13. http://zagorje.si/prireditev_tisk.aspx?oznaka=501582[mrtva povezava]
  14. »Slovenec je navdih za umetniško ime dobil na Instagramu«. 13. julij 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  15. »Congratulations to Manchester Inspirational Voices, BBC Songs of Praise Gospel Choir of the Year«. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  16. »Slovenec, ki spremlja skupino Take That, si je za rojstni dan zaželel domačega sonca«. 9. avgust 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  17. »Znan obraz: Po Amarovem nastopu na Facebooku ponoreli«. Žurnal24. 25. november 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  18. »David Amaro se je v novi pesmi dotaknil tudi LGBT tematike«. 9. oktober 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  19. »Med najbolj »guglanimi« v letu 2019 Dončić, Evrovizija in padec berlinskega zidu«. Delo. 11. december 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  20. »David ganil z zgodbo: V tujino sem se preselil, ker sem gej«. 7. oktober 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  21. »David Grom že drugič na Ohridskem Festivalu«. 29. avgust 2009. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  22. »DAVID GROM – POLNA LUNA«. 29. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  23. »David Grom si je želel na Emo«. 7. marec 2011. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  24. »David Grom s singlom Naj pada zdaj dež, ki predstavlja tudi izid albuma«. 22. november 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  25. »Ljubezenska izpoved Davida Groma«. 15. marec 2012. Pridobljeno 13. decembra 2019.
  26. »David Grom s singlom En klic stran«. 14. marec 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  27. »David Grom prisega na Dinamit«. 3. april 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2019. Pridobljeno 13. decembra 2019.