Ponižnost

Ponižnost.

• Resnično, nič ni večjega, kot je ponižnost. Nič ni pomembnejšega od nje. Če se ponižnemu zgodi kaj slabega, se takoj obrne k sebi in presodi, da je tega vreden. Ne dovoli si, da bi koga grajal ali mu naprtil krivdo. Preprosto prenaša, brez vznemirjanja, brez težav in z vso umirjenostjo. Zato »se ponižnost ne vznemirja in ne vznemirja nikogar«. Prav je rekel svetnik: potrebujemo predvsem ponižnost. (sveti Dorotej iz Gaze)^[1]

• Zli duh veliko škoduje s tem, da dušam, predanim notranji molitvi, vceplja napačno mnenje o ponižnosti, da bi preprečil njen nagel razvoj. Dopoveduje nam, da smo prevzetni, da gojimo visoke želje, če hočemo posnemati svetnike in hrepenimo po mučeništvu. Prišepetava nam in nas prepričuje, da dela svetnikov pač moramo občudovati, ne smemo jih pa kot grešniki posnemati. (Terezija Avilska)^[2]

• Tri stvari, ki so potrebne za napredovanje na poti popolnosti: ponižnost, ponižnost, ponižnost. (Jožef Vandor)

• Pokornih glav sablja ne seka. (slovenski pregovor)

• Krotkih ovac gre veliko v en hlev. (slovenski pregovor)

• Milo jagnje dve mami cica, nemilo ni ene. (slovenski pregovor)

• Ponižen odgovor zlomi jezo, čemerna beseda pa jo vrže. (slovenski pregovor)

• Kdor se preveč ponižuje, tega pohodijo. (slovenski pregovor)

• Pokorščina