Ytterby

Ytterby (59°25′42″N 18°21′14″E / 59.42836°N 18.35384°E / 59.42836; 18.35384 (Terbiumvägen / Gruvvägen) ) je vas na švedskem otoku Resarö, v občini Vaxholm na vzhodnem delu stockholmskega arhipelaga. Danes v njej prevladujejo primestni domovi. Ytterby – ime pomeni »zunanja vas«^[1] – je morda najbolj znan po tem, da je najbogatejši vir elementarnih odkritij na svetu; kemični elementi itrij (Y), terbij (Tb), erbij (Er) se imenujejo delno po kraju, iterbij (Yb) pa v celoti.

Na tem območju so od 15. stoletja dalje kopali kremen za železarne v Upplandu in glinenec za lokalno proizvodnjo porcelana.^[2] Rudnik je verjetno prvi rudnik glinenca na Švedskem, odprli so ga leta 1790. Glinenec so pridobivali verjetno občasno, odvisno od povpraševanja. Potrebe so porasle po 1860, kar je vodilo do obsežnih razširitev pod zemljo. Rudnik je postal eden najbolj produktivnih rudnikov kremena in glinenca v državi^[3] in bil aktiven do leta 1933, ko so ga zaprli. S svojimi 177 leti je Ytterby kraj z najdaljšo zgodovino pridobivanja glinenice na Švedskem.

Proti koncu štiridesetih let se je švedska država začela zanimati za možnosti ponovne uporabe rudnika. Leta 1953 so rudnik prenovili za skladišče letalskega goriva MC 77. Način skladiščenja je povzročil onesnaženje reaktivnega goriva in s tem težave v reaktivnih motorjih, ki so to gorivo uporabljali. Letalskego gorivo so nehali skladiščiti leta 1978. Nato so rudnik uporabljali kot skladišče dizelskega goriva. Leta 1995 so rudnik končno popolnoma izpraznili, v naslednjih letih pa so območje začeli sanirati.^[3]

Zgodovina rudnika se je začela leta 1787, ko je poročnik Carl Axel Arrhenius raziskoval okolico glede možnosti za gradnjo utrdb. ^[3] Pri tem je naletel na še nepoznan črni mineral, ki je vzbudil njegovo zanimanje za nenavadno težko črno rudnino – kemija je bila njegov konjiček. Šele leta 1794 je finski kemik Johan Gadolin v celoti analiziral mineral in ugotovil, da vsebuje 38 % novega, dotlej še neodkritega elementa. Švedski kemik Anders Gustaf Ekeberg je naslednje leto odkritje potrdil, dal mineralu ime gadolinit, element pa poimenoval po vasi yttria.^[4]

V gadolinitu so odkrili obilico redkih zemelj, ki so se sčasoma izkazale za vir sedmih novih elementov, poimenovanih po mineralni rudi in območju. Med temi elementi so bili v letih 1794, 1842, 1842 in 1878 opisani kot prvi itrij (Y), erbij (Er), terbij (Tb) in iterbij (Yb). Leta 1989 je mednarodno društvo metalurgov (ASM) postavilo ploščo na nekdanji vhod v rudnik, v spomin na njegov zgodovinski pomen za znanost.^[5]

Poleg tega so v istem kamnolomu odkrili še skandij (Sc) in tri druge lantanoide – holmij (Ho, poimenovan po Stockholmu), tulij (Tm, ime po Thule, mitično ime Skandinavije) in gadolinij (Gd, imenovan po kemiku Johanu Gadolinu).^[6]

1. ↑ Emsley, John (2001). Nature's Building Blocks. Oxford University Press. str. 496. ISBN 0-19-850341-5.
2. ↑ Voncken, J.H.L (2015). The Rare Earth Elements: An Introduction. Springer. str. 6, 127. ISBN 978-3-319-26809-5.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2} Knutson Udd, Lena; Leek, Tommy (2012). »Ytterby gruva« (PDF) (v švedščini). Fortifikationsverket. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 7. januarja 2018. Pridobljeno 6. januarja 2018.
4. ↑ Krishnamurthy, Nagaiyar (2015). Extractive Metallurgy of Rare Earths (2. izd.). CRC Press. str. 2, 839. ISBN 9781466576384.
5. ↑ Blom, Carl-Hugo (18. junij 2006). »Ytterby gruva« (v švedščini). Stockholms läns hembygdsförbund. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2007. Pridobljeno 9. junija 2007.
6. ↑ Kean, Sam (16. julij 2010). »Ytterby: The Tiny Swedish Island That Gave the Periodic Table Four Different Elements«. Slate. Pridobljeno 14. novembra 2016.

• Časovni načrt odkritij kemijskih elementov

• Vnos v blog v Ytterbyju
• YouTube ogled rudnika
• Lokacija v Google Zemljevidih
• Pogled Google Zemlje na Ytterby
• Spletni dnevnik - Kaj imajo ti elementi skupnega?