[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Tetraciklinski antibiotik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Tetraciklini)
Skeletna formula tetraciclin z oštevilčenimi in označenimi atomi in šestčlenskimi obroči.

Tetraciklinski antibiotiki oziroma tetraciklini so skupina antibiotikov s širokim spektrom delovanja, ki se vežejo na ribosomsko podenoto 30 S in zavirajo sintezo beljakovin pri bakterijah.[1][2] Mednje spadajo na primer demeklociklin, doksiciklin, klortetraciklin, metaciklin, minociklin, oksitetraciklin, rolitetraciklin, tigeciklin.[2] Tetraciklini so bodisi izolirani neposredno iz nekaterih vrst bakterij iz rodu Streptomyces bodisi polsintetsko pripravljeni iz spojin, pridobljenih iz teh bakterij.[3] Sestavljeni so iz štirih linearno kondenziranih šestčlenskih obročev[1] (A, B, C in D), na katere so pripete različne funkcionalne skupine.[4] Poimenovanje temelji na kemijski zgradbi: zgrajeni so iz štirih ("tetra-") ogljikovih obročev ("-cikl-"). Kemijsko spadajo med poliketide.[5] Med seboj se razlikujejo po raličnih funkcionalnih skupinah (klorove, metilne in hidroksilne), pripetih na kondenzirane obroče, ki ne vplivajo na protimikrobni spekter delovanja (razen pri novejših tetraciklinih, kot sta eravaciklin[6] in tigeciklin[7]), pač pa na farmakokinetične značilnosti, kot sta razpolovni čas in vezava na plazemske beljakovine.[3]

Odkrili so jih v 40-ih letih dvajsetega stoletja kot učinkovine z delovanjem na številne mikrobe, kot so grampozitivne bakterije, gramnegativne bakterije, klamidije, mikoplazme, rikecije in praživalski zajedavci.[4] Tetraciklin so odkrili kasneje kot klortetraciklin in oksitetraciklin, vendar velja za izhodiščno molekulo, zlasti iz izrazoslovnih razlogov.[8] V času po njihovem odkritju so predstavljali širokospektralne antibiotike, učinkovite proti številnim bakterijam, vendar je kasneje začelo pri več bakterijah prihajati do pojava odpornosti.[9]

Tetraciklini so med cenejšimi antibiotiki in se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje okužb tako pri človeku kot živalih, v subterapevtskih odmerkih pa tudi v živalski krmi kot pospeševalci rasti.[4]

Klinična uporaba

[uredi | uredi kodo]

Tetraciklini se uporabljajo na primer za zdravljenje okužb sečil, dihal in prebavil, okužbe s klamidijo ... Uporabljajo se zlasti pri bolnikih, ki so alergični na betalaktamske antibiotike in makrolide, vendar njihovo uporabo omejuje pogosto prisotna odpornost povzročiteljev proti tetraciklinom.[10][11] Pogosto se uporabljajo tudi za zdravljenje hujše oblike aken in rozacee.[12] Anaerobne bakterije so manj občutljive na tetraciklin v primerjavi z aerobnimi.[13] Doksiciklin je tudi učinkovit pri preprečevanju vraničnega prisada, ki ga povzroča bakterija Bacillus anthracis. Učinkovit je tudi proti bakteriji Yersinia pestis, ki je povzročitelj bubonske kuge. Uporablja se tudi za preprečevanje in zdravljenje malarije ter zdravljenje elefantiaze.[14]

Tetraciklini predstavljajo zdravilo izbora pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo klamidije (trahom, psitakoza, salpingitis, uretritis in klamidijski limfogranulom) in rikecije (tifus, pegavica Skalnega gorovja), ter pri brucelozi in okužbah s spirohetami (sifilis in lymska borelioza).[4] Uporabljajo se tudi v veterinarski medicini.[4]

Tigeciklin se uporablja za zdravljenje zapletenih okužb kože, podkožja in v trebušni votlini ter tudi hudih bolnišničnih okužb.[7]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Tetraciklini veljajo za teratogene, saj lahko ob uporabi v nosečnosti povzročijo pri otroku obarvanost zob, ko le-ti izrastejo. To velja za uporabo po 18. tednu nosečnosti; v zgodnejših tednih kaže, da je uporaba varna. Obarvanost zob lahko povzroči tudi uporaba pri dojenčnih in otrocih do 8. leta starosti, v redkejših primerih pa se pojavi tudi pri odraslih.[15][16]

Povzročijo lahko fotosenzitivnost oziroma zvečano dovzetnost kože za sončne opekline.[7] Pri nekaterih bolnikih delujejo škodljivo na jetra ter lahko povzročijo jetrno steatozo.[17][18][19]

Uporaba s hrano

[uredi | uredi kodo]

Za peroralno uporabo so primernejši bolje vodotopni, kratkodelujoči tetraciklini (tetraciklin, klortetraciklin, oksitetraciklin, demeklociklin in metaciklin), ki jih je treba zaužiti s polnim kozarcem vode, in sicer vsaj dve uri pred obrokom ali dve uri po njem. Večina tetraciklinov se namreč lahko veže na določene snovi v hrani (magnezij, aluminij, železo in kalcij), s čimer se zmanjša njihovo vsrkavanje (absorpcija) iz prebavil. Predvsem se je treba v delu dneva, ko se zaužije tetraciklin, izogibati zaužitju antacidov, mlečnih izdelkov in pripravkov, ki vsebujejo železo. Doksiciklin in minociklin se lahko uporabita sočasno s hrano, vendar ne skupaj z antacidi, železovimi ali kalcijevimi dodatki.[20]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Tetraciklini delujejo protibakterijsko tako, da se vežejo na ribosomsko podenoto 30 S v bakterijskih celicah in zavirajo sintezo beljakovin.[1]

Predstavniki

[uredi | uredi kodo]
Učinkovina Izvor:[21] Razpolovni čas:[22] Opombe
Tetraciklin naravni 6–8 h (kratek)
Klortetraciklin naravni 6–8 h (kratek)
Oksitetraciklin naravni 6–8 h (kratek)
Demeklociklin naravni 12 hours (srednje dolg)
Limeciklin polsintetski 6–8 h (kratek)
Meklociklin polsintetski 6–8 h (kratek) (umaknjen s trga)
Metaciklin polsintetski 12 h (srednje dolg)
Minociklin polsintetski > 16 h (dolg)
Rolitetraciklin polsintetski 6–8 h (kratek)
Doksiciklin polsintetski > 16 h (dolg)
Tigeciklin polsintetski > 16 h (dolg)
Eravaciklin sintetski[23] > 16 h (dolg) (prvotno poimenovan TP-434) novejši tetraciklin, odobren za uporabo pri zapletenih okužbah trebušne votline[24][25]
Sareciklin polsintetski[26] > 16 h (dolg) (prvotno poimenovan WC 3035) v ZDA so ga leta 2018 odobrili za zdravljenje zmerno hudih do hudih oblik aken;[27] gre za ozkospektralni antibiotik[28][29]
Omadaciklin polsintetski[9] > 16 h (dolg) (prvotno poimenovan PTK-0796[30]) v ZDA so ga leta 2018 odobrili za zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice[31] in akutnih okužb kože in kožnih struktur;[32] v Evropski uniji pa se je podjetje odločilo za umik vloge za dovoljenje, in sicer zaradi pričakovane nedonosnosti[33]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541369/tetraciklin?query=tetraciklin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 3. 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Tetracycline«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 1. oktobra 2018.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Chopra I, Roberts M (Junij 2001). »Tetracycline antibiotics: mode of action, applications, molecular biology, and epidemiology of bacterial resistance«. Microbiology and Molecular Biology Reviews. 65 (2): 232–260, second page, table of contents. doi:10.1128/MMBR.65.2.232-260.2001. PMC 99026. PMID 11381101.
  5. ↑ »Tetracyclines«. IUPAC Compendium of Chemical Terminology. IUPAC Compendium of Chemical Terminology. International Union of Pure and Applied Chemistry (IUPAC). 2009. doi:10.1351/goldbook.T06287. ISBN 978-0-9678550-9-7.
  6. ↑ Sutcliffe J. A. s sod. Antibacterial Activity of Eravacycline (TP-434), a Novel Fluorocycline, against Hospital and Community Pathogens. Antimicrob Agents Chemother. 2013 Nov; 57(11): 5548–5558.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Beović B., Nadrah K. protibakterijska zdravila. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni; 2. izd. - Ljubljana : Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, 2017: 48–67.
  8. ↑ Blackwood RK, English AR (1970). »Structure–Activity Relationships in the Tetracycline Series«. Advances in Applied Microbiology. 13: 237–266. doi:10.1016/S0065-2164(08)70405-2. ISBN 9780120026135.
  9. ↑ 9,0 9,1 Gallagher J. C. Omadacycline: A Modernized Tetracycline. Clinical Infectious Diseases, Volume 69, Issue Supplement_1, 15 August 2019, Pages S1–S5.
  10. ↑ Sloan B, Scheinfeld N (september 2008). »The use and safety of doxycycline hyclate and other second-generation tetracyclines«. Expert Opinion on Drug Safety. 7 (5): 571–7. doi:10.1517/14740338.7.5.571. PMID 18759709.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ WHO Advisory Group on Integrated Surveillance of Antimicrobial Resistance. Critically important antimicrobials for human medicine : ranking of antimicrobial agents for risk management of antimicrobial resistance due to non-human use (5th revision 2016 izd.). [Geneva, Switzerland?]: World Health Organization. ISBN 9789241512220. OCLC 982301334.
  12. ↑ Simonart T, Dramaix M, De Maertelaer V (Februar 2008). »Efficacy of tetracyclines in the treatment of acne vulgaris: a review«. The British Journal of Dermatology. 158 (2): 208–216. doi:10.1111/j.1365-2133.2007.08286.x. PMID 17986300.
  13. ↑ Chow AW, Patten V, Guze LB (Januar 1975). »Comparative susceptibility of anaerobic bacteria to minocycline, doxycycline, and tetracycline«. Antimicrobial Agents and Chemotherapy. 7 (1): 46–49. doi:10.1128/aac.7.1.46. PMC 429070. PMID 1137358.
  14. ↑ Taylor, MJ; Makunde, WH; McGarry, HF; Turner, JD; Mand, S; Hoerauf, A (Junij 2005). »Macrofilaricidal activity after doxycycline treatment of Wuchereria bancrofti: a double-blind, randomised placebo-controlled trial«. Lancet. 365 (9477): 2116–21. doi:10.1016/S0140-6736(05)66591-9. PMID 15964448.
  15. ↑ [1]
  16. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2016. Pridobljeno 16. aprila 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  17. ↑ Deboyser D, Goethals F, Krack G, Roberfroid M (Marec 1989). »Investigation into the mechanism of tetracycline-induced steatosis: study in isolated hepatocytes«. Toxicology and Applied Pharmacology. 97 (3): 473–9. doi:10.1016/0041-008X(89)90252-4. PMID 2609344.
  18. ↑ Amacher DE, Martin BA (december 1997). »Tetracycline-induced steatosis in primary canine hepatocyte cultures«. Fundamental and Applied Toxicology. 40 (2): 256–63. doi:10.1006/faat.1997.2389. PMID 9441722.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ Ekwall B, Acosta D (1982). »In vitro comparative toxicity of selected drugs and chemicals in HeLa cells, Chang liver cells, and rat hepatocytes«. Drug and Chemical Toxicology. 5 (3): 219–31. doi:10.3109/01480548209041054. PMID 7151717.
  20. ↑ Piscitelli SC, Rodvold K (2005). Drug Interactions in Infectious Diseases. Humana Press. ISBN 978-1-58829-455-5.
  21. ↑ Nelson ML, Levy SB (december 2011). »The history of the tetracyclines«. Annals of the New York Academy of Sciences. 1241 (1): 17–32. Bibcode:2011NYASA1241...17N. doi:10.1111/j.1749-6632.2011.06354.x. PMID 22191524.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ Agwuh KN, MacGowan A (Avgust 2006). »Pharmacokinetics and pharmacodynamics of the tetracyclines including glycylcyclines«. The Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 58 (2): 256–65. doi:10.1093/jac/dkl224. PMID 16816396.
  23. ↑ Stupica D. Okužbe z večkratno odpornimi po Gramu negativnimi bakterijami – pogled klinika. V: Okužbe pri kritično bolnih : sepsa in okužbe z odpornimi po Gramu negativnimi bakterijami / 7. mednarodno izobraževanje s področja okužb pri življenjsko ogroženih bolnikih, Ljubljana, februar 2020; Ljubljana: Združenje za infektologijo pri SZD, 2020: 84–93.
  24. ↑ »Drug Trial Snapshot: Xerava«. FDA. Pridobljeno 2. oktobra 2018.
  25. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/xerava, vpogled: 3. 3. 2021.
  26. ↑ https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Sarecycline, vpogled: 4. 3. 2021.
  27. ↑ »Drug Trial Snapshot: Seysara«. FDA. Pridobljeno 8. februarja 2019.
  28. ↑ »Sarecycline«. PubChem. U.S. National Library of Medicine. Pridobljeno 7. junija 2020.
  29. ↑ Zhanel G, Critchley I, Lin LY, Alvandi N (Januar 2019). »Microbiological Profile of Sarecycline, a Novel Targeted Spectrum Tetracycline for the Treatment of Acne Vulgaris«. Antimicrobial Agents and Chemotherapy. 63 (1). doi:10.1128/AAC.01297-18. PMC 6325184. PMID 30397052.
  30. ↑ »Antibiotic Firm Paratek Joins IPO Queue; Aiming for $92M«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2017. Pridobljeno 13. marca 2017.
  31. ↑ »Drug Trial Snapshot: Nuzyra«. FDA. Pridobljeno 8. februarja 2019.
  32. ↑ »Drug Trial Snapshot: Nuzyra«. FDA. Pridobljeno 8. februarja 2019.
  33. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/documents/medicine-qa/questions-answers-withdrawal-application-marketing-authorisation-nuzyra-omadacycline_sl.pdf, vpogled: 4. 3. 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tetraciklinski_antibiotik&oldid=6278924«